Zlati posli Slovencev na Hrvaškem: kdo naj bi se ujel in kaj delajo naši kriminalisti?

Peterico Slovencev naj bi hrvaška davkarija in kriminalisti ujeli pri nečednih poslih v zagrebških podjetjih za trgovanje z zlatom. Prek teh naj bi med drugim prali denar perujskega narko kartela, poroča Jutarnji list. 

Hrvaški časopis omenja imeni nekdanjega izvršnega direktorja Vegrada Mateja Košiča in nekdanjega člana uprave Hypa Andreja Laha. V preteklosti so se v člankih o tej preiskavi, ki so jo Hrvati poimenovali Gold rush (slovensko Zlata mrzlica), pojavljali še Matevž Šinkovec, ki je znan kot poslovni partner in poročna priča sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića Jureta, ter javnosti manj znana Peter Brumnić in Rok Gale.

Hišne preiskave tudi pri nas

"Nikoli nisem bil vabljen, niti nisem bil obveščen ali uradno seznanjen s strani preiskovalnih organov, da naj bi bil v kakršnem koli postopku," pisanje Jutarnjega lista komentira nekdanji član uprave Hypo banke Andrej Lah, ki danes svetuje novomeškemu gradbincu CGP. Foto: STA , Slovenska policija pravi, da so pri nas štirje ljudje osumljeni kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja. Kdo, ni znano, saj policija več informacij zaradi interesa preiskave ne izda.

Kot pravi predstavnica Policijske uprave Ljubljana za stike z javnostmi Nataša Pučko, so kriminalisti septembra opravili hišne preiskave na sedmih lokacijah na območju ljubljanske policijske uprave. 

Medtem ko naj bi bili na Hrvaškem osumljenci po poročanju Jutarnjega lista v priporu, v Sloveniji ni bil pridržan nihče. Pučkova dodaja, da pri preiskavi sodelujejo s tujimi kriminalisti.

Lah sam na tožilstvo podal izjavo: Poslovali smo zakonito."

Andrej Lah, ki danes dela kot zunanji svetovalec uprave novomeškega CGP (ta med drugim gradi petzvezdični hotel na Bavarskem dvoru v Ljubljani), je v odzivu na pisanje Jutarnjega lista zanikal vpletenost v nepravilnosti. 

Kot pravi, je bil od marca do septembra 2013 res eden od treh direktorjev podjetja Gold box, a trdi, da je v tem času podjetje poslovalo v skladu z zakonodajo. "Za očitke o domnevnih nepravilnostih poslovanja sem izvedel iz medijev. Nikoli nisem bil vabljen, niti nisem bil obveščen ali uradno seznanjen s strani preiskovalnih organov, da naj bi bil v kakršnem koli postopku. Zato sem sam, prvi in prostovoljno 30. septembra 2016 na državnem tožilstvu v Varaždinu, ki vodi preiskovalni postopek, podal izjavo z vsemi dejstvi. Po presoji tožilstva in na osnovi podane izjave ni bilo nikakršne potrebe po pridržanju," je zapisal v pisni izjavi.

Košič na dopustu, Brumnić zanikal nepravilnosti

Tudi Košič poslovno pot po propadu Vegrada nadaljuje v gradbeništvu. Je direktor podjetja SKMT, ki izvaja projektantska in inženirska dela (njegova lastnica je Kristjana Košič Šorn). Omenimo, da je bil do sredine leta 2013 triodstotni solastnik podjetja Lah. Košič, katerega podjetje SKMT projekt trži tudi mariborski Hotel CIty (zdaj ga tudi kupuje, ponudil je 5,7 milijona evrov), je po besedah sogovornice v upravi hotela na dopustu. Prošnjo za komentar smo mu poslali na e-mail. 

Šinkovec je bil do majskega stečaja lastnik ljubljanskega podjetja Gold box. To je imelo do prejšnjega meseca tudi status davčnega neplačnika. Ali so zaznambo izbrisali, ker je dolg poravnan, ali iz kakšnih drugih razlogov, nam ni uspelo preveriti, saj se stečajna upraviteljica Sara Pušenjak na naš klic ni odzvala.

Gale in Brumnič imata (med drugim) podjetje Turn8 Ltsd s sedežem v Londonu, v katerem imata vsak polovico lastništva. Kot smo poročali, sta bila tudi družbenika podjetja Trgo zlato, ki je v stečaju in danes slovenski davkariji dolguje več kot milijon evrov.

Šinkovca, Galeta in Brumnića smo klicali na različne številke, objavljene na spletu, a brez uspeha. Brumnić je lani za Svet24 vse očitke zanikal.

Hrvaška podjetja, v ozadju katerih so (tudi) Slovenci, naj bi prala denar perujskega mamilarskega kartela Sanchez, navaja Jutarnji list.

Povezave z narko kartelom?

Osnovna preiskava se nanaša na več kot 40 podjetij, osumljenih verižne goljufije, nepravilnosti pa naj bi bili osumljeni slovenski in hrvaški državljani. Podjetja naj bi od leta 2012 do leta 2014 v Italiji registriranim podjetjem izdajala fiktivne račune za nakup lomljenega zlata, ki naj bi ga kupovali od vrste manjših anonimnih podjetij na Hrvaškem.

Eno osrednjih podjetij je zagrebški box, ki je imel leta 2013 s posli iz nakupa in prodaje zlata več kot 480 milijonov kun (63 milijonov evrov) prihodkov in več kot 473 milijonov kun (62 milijonov evrov) odhodkov. Večino denarja, več kot 253 milijonov kun (33 milijonov evrov), naj bi na račun podjetja nakazalo italijansko podjetje Italpreziosi iz Arezza, ki je na seznamu ameriške agencije za boj proti mamilom DEA in ima zaradi tega blokirane bančne račune. Ameriška DEA je odkrila, da je podjetje Italpreziosi večkrat nakazalo denar perujskemu podjetju Comarsa, ki je v lasti narko kartela Sánchez-Paredes, ta pa pod krinko trgovine z zlatom preprodaja kokain.

Podjetje naj bi ustanovila Šinkovec (ta je bil tudi lastnik zdaj že propadlega ljubljanskega podjetja Gold box) ter Lah, nekdanji član uprave Hypo banke. Pozneje sta podjetje prevzela Brumnić in Gale. V poslovni bazi je Gale danes naveden kot zastopnik podjetja. Foto: Ana Kovač

S širitvijo preiskave do Košiča

V ločeni preiskavi, ki jo je po poročanju Jutarnjega lista nedavno sprožilo varaždinsko tožilstvo, pa naj bi kriminalisti ugotovili, da naj bi se podobne prakse loteval tudi zagrebški Lumina Metal. Tega je po navedbah v poslovni bazi poslovna.hr vsaj nekaj časa zastopal Košič. V uradnem poslovnem registru zastopnik podjetja ni naveden.

Tožilstvo sumi, da so osumljeni oprali 92 milijonov kun (12 milijonov evrov). Tako naj bi zaslužili milijonske zneske, poleg tega pa sta tako Gold box kot tudi Lumina metal zahtevala še povračilo davka na dodano vrednost (DDV). Gold boxu naj bi hrvaška davkarija vrnila dva milijona evrov.

Usodna zahteva davkariji 

Prav zahteva za vračilo DDV naj bi bila povod za sume, ki so vodili v obsežno kriminalistično preiskavo: davčni organi so namreč postali pozorni, ko je Lumina metal zahteval vračilo nekaj manj kot deset tisoč evrov DDV. Ker so posumili, da gre za pranje denarja, so zahtevo zavrnili. 

Sledila je preiskava davčnega urada, ki je po navedbah časnika potrdila, da gre za fiktivne prodaje zlata. Po mednarodnih pravnih kanalih naj bi iz ZDA dobili tudi informacije, da je denar italijanskih podjetij prihajal iz Peruja, zaslužili pa naj bi ga s prodajo kokaina.