Zidarjev gradbeni kartel – pozabljen od vseh, tudi od AVK

Bilo je leta 2010, ko je tedaj še urad za varstvo konkurence dvanajst gradbenih podjetij uradno osumil kartelnega dogovarjanja pri poslih na slovenskih avtocestah.

V preiskavi urada, ki ga je vodil Jani Soršak, so se znašli SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Ljubljana (CPL), Cestno podjetje Maribor (CPM), CM Celje, Kraški zidar, CGP, Gradis Skupina G, GIZ Gradis, SGP Pomgrad in Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG).

Pozneje je urad, danes agencija za varstvo konkurenca (AVK), preiskavo razširil še na največja lastnika SCT in Primorja (SCT Holding in Primorje Holding) ter Gradbeno podjetje Kranj.

Šlo je za eno najodmevnejših zgodb tistega časa. Informacije in dokumenti so namreč potrjevali to, o čemer se je na glas govorilo najmanj desetletje: da so si takrat najvplivnejši domači gradbinci z dogovori razdelili trg.

Dogovori z dvorca Zemono

Sporazum so podpisali leta 1998 na dvorcu Zemono, po katerem je kartel, v katerem sta imela glavno vlogo SCT in njegov prvi mož Ivan Zidar, dobil ime.

Z njim so se gradbinci razdelili – odvisno od velikosti in vpliva v politiki – v dve "koaliciji": veliko, v kateri so bili SCT, Primorje in Kraški zidar, in malo, kjer so bila zbrana manjša, bolj regionalno naravnana gradbena podjetja.

Po tedanji oceni regulatorja je država več kot sedem milijard evrov vredno gradnjo avtocestnega programa preplačala za dobro tretjino, torej za najmanj dve milijardi evrov.

Dokumentacijo, ki jo je pridobil AVK, sta v roke dobili tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in policija, ki takrat ni začela predkazenskega postopka, saj je čakala na končne ugotovitve AVK.

"Likof, na katerem so pili, se kregali in malo tepli"

Ustanovljena pa je bila parlamentarna preiskovalna komisija, ki je pod drobnogled vzela tudi vlogo nekaterih politikov. Recimo Janeza Božiča, nekdanjega predsednika uprave Darsa in ministra za promet v prvi vladi Janeza Janše, ki se je tudi sam udeleževal tajnih sestankov z gradbinci, na katerih so si razdelili posle v predorih Trojane in Šentvid.

Foto: STA , Tudi njene ugotovitve so bile skoraj enake ugotovitvam regulatorja trga.

"Kartelni sporazum med gradbinci je onemogočal razvoj konkurence, saj je podpiral prevladujoči položaj velikih igralcev, zaradi sporazuma pa proračunski viri za gradnjo avtocestnega križa niso bili izčrpani racionalno."

Parlamentarna komisija je takrat zaslišala tudi Ivana Zidarja, ki je sestanke opisoval kot "likofe, na katerih so pili, se malo kregali in se malo tepli".

AVK pogorela na celi črti

Osem let pozneje je zgodba o kartelu še vedno na začetku. Agencija za varstvo konkurence je namreč z delno odločbo o kartelu, ki jo je izdala marca 2012, na sodišču pogorela skoraj na celi črti.

"Vrhovno sodišče je odločbo agencije odpravilo in zadevo vrnilo agenciji v novo odločanje," so nam potrdili na AVK. V času izdaje odločbe je AVK že vodil Damjan Matičič.

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Siol.net, je razvidno, da je vrhovno sodišče že do leta 2014 odločbo odpravilo. V štirinajstih sodbah je skoraj v celoti ugodilo gradbincem, ki so jo izpodbijali s tožbami.

Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Boris Dolamič Foto: STA ,

Kaj je presodilo vrhovno sodišče

To je storilo, ker AVK po oceni sodišče ali ni izvedla vseh dokazov, ki so jih podjetja predlagala v postopku ugotavljanja očitane kršitve, ali se ni opredelila do njihovih trditev.

V nekaterih primerih AVK ni uspelo dokazati čezmejnega vpliva očitane kršitve. Z eno od sodb je sodišče odločbo agencije delno odpravilo, ker je odločilo, da podružnica tujega podjetja ni nosilec pravic in obveznosti, o katerih se je odločalo v postopku pred agencijo,

V enem primeru je odpravilo odločbo zoper matično družbo v skupini, ker je sodišče predhodno odpravilo odločbo v delu zoper njeno hčerinsko družbo.

AVK o zadevi že štiri leta "ponovno odloča"

Kje je torej danes zadeva, ki je v času najhujše gospodarske krize v Sloveniji razburjala politiko in javnost?

Iz pojasnil AVK je mogoče razbrati, da ta o njej še vedno "ponovno odloča". V štirih letih ji tako očitno še ni uspelo spisati nove (delne) odločbe. "Postopek je v teku. Zaradi interesa samega postopka podrobnejših informacij o postopku ne moremo dati," so poudarili na AVK.

Andrej Matvoz, AVK Foto: Državni zbor V osmih letih od uvedbe preiskave do danes se je sicer spremenilo veliko.

Izmenjale so se štiri vlade in enako število direktorjev AVK. Matičiča je leta 2013 nasledil Andrej Krašek, pred tem odvetnik in stečajni upravitelj. Vodil je tudi stečaj družbe SCT Stanovanjski inženiring, ki je bila v lasti SCT. Lani ga je na položaju nasledil Andrej Matvoz.

Preiskovanci že zdavnaj v stečaju

Tudi velika večina gradbincev, ki jih je preiskovala AVK, je že zdavnaj v stečaju, kamor jih je pahnil propad slovenskega gradbeništva po izbruhu krize in hkratnem koncu velikih poslov na domačih avtocestah.

Od družb iz prvega vala preiskovancev danes živita le še dve: SGP Pomgrad v lasti Stanka Polaniča in novomeški CGP, ki ga obvladujejo družbe iz kroga Darija Južne. V stečaju sta končala tudi SCT Holding in Primorje Holding.

Domače gradbeništvo že vrsto let obvladujejo novi igralci: ob Polaniču in Južni še Kolektor Koling in Cestno podjetje Gorica (CPG), ki sta v lasti idrijskega Kolektorja, Gorenjska gradbena družba (GGD), Riko Janeza Škrabca, Gradbeni holding (GH) Blaža Miklavčiča, Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), VOC Celje ...

Bo zadeva sploh dobila epilog?

Tudi zato ostaja odprto vprašanje, ali in kdaj bo zadeva sploh dobila kakršenkoli epilog. Zastaralni rok za zlorabo monopolnega položaja sicer traja deset let.

Stanko Polanič Foto: STA , Res je, da lahko AVK gradbincem z novo odločbo izreče globo, ki lahko znaša desetino njihovih prihodkov, ustvarjenih v letu 2009, torej preden se je začela preiskava. Čeprav je velika večina gradbincev danes v stečaju, lahko račun za plačilo globe izstavijo stečajni masi, ki so jo pustili za seboj.

A pri tem lahko AVK trči ob najmanj dve oviri:

1. Posamezni stečaji gradbenih podjetij, recimo CPM, so že končani ali pa verjetno bodo, še preden bo o morebitni novi odločbi AVK odločilo sodišče.
2. Pomemben del premoženja iz stečajnih mas so upravitelji že razdelili med državo, banke, zaposlene in druge upnike. Ob dejstvu, da je ogromna večina upnikov v stečajih teh gradbincev ostala brez premoženja, ga v stečajnih masah zagotovo ni ostalo dovolj, da bi lahko AVK uspelo izterjati visoko globo.

Kot že omenjeno, na AVK podrobnosti postopka ne komentirajo.

Že leta 2011 pa je preiskovalna komisija državnega zbora v poročilu z "obžalovanjem sprejela ugotovljena dejstva, ker preiskovalni organi za varstvo konkurence in organi pregona kartelnih dejanj niso odkrili takrat, ko bi to še imelo vpliv na racionalno porabo javnih sredstev".