Zakaj borza ne verjame v Agrokorjev prevzem?

Po naših informacijah bo v vodo padla tudi deveta prodaja Mercatorja. Ni sicer za izključiti možnosti, da se do 31. januarja prihodnje leto, ko mora Agrokor dati končno izjavo o sprejemljivosti posla, stališča ne bodo zbližala do te mere, da bo do sklenitve posla vendarle prišlo. A za zdaj kaže, da je posel padel v vodo.

Razlog: Agrokor ne more pridobiti virov za financiranje nakupa po zanj sprejemljivih obrestnih merah. Poleg tega največji hrvaški trgovec v Mercator ne namerava vplačati 200 milijonov svežega kapitala, kolikor jih za reprogram posojil izčrpanemu Mercatorju zahteva konzorcij bank.

Prodajalci morajo Agrokorju vrniti aro Postopek prodaje je trenutno v fazi, kjer je mogočih več scenarijev, tudi ta, da se lahko Agrokor izvleče brez kakršnega koli plačila odškodnine ali že vplačane are 18 milijonov evrov.

Če bi namreč Agrokor odstopil od pogodbe, bi ga to stalo aro v vrednosti slabih 20 milijonov evrov, ki jo je vplačal poleti. Za odstop od pogodbe pa ima Agrokor na voljo še drugo, ugodnejšo možnost. Če banke za reprogram zahtevajo dokapitalizacijo ali finančno podporo kupca oziroma tretje osebe, lahko namreč v skladu s pogodbo Agrokor od prodaje odstopi tudi brez kazni, v tem primeru že vplačane are.

Običajno banke upnice sicer zahtevajo poplačilo vsega ali vsaj večine dolga v primeru spremembe lastništva. V tem primeru bi bilo drugače.

Možnosti za hrvaški umik V tej fazi postopka prodaje so sicer mogoči tudi scenariji, ki Agrokorju omogočajo umik od nakupa.

PRVI SCENARIJ: hrvaški trgovec bi se nakupu sicer približal z izjavo o sprejemljivosti zavezujoče pogodbe o reprogramu ali pa s tem, da se do 17. marca prihodnje leto o tem sploh ne bi izjasnil. V tem primeru bi obveljalo, da se strinja s pogoji reprogama, dogovorjenimi med upravo Mercatorja in bankami.

DRUGI SCENARIJ: za Agrokor manj ugodna različica bi bil odstop od kupoprodajne pogodbe, a bi v tem primeru največji hrvaški trgovec ostal brez vplačane are.

Banke zahtevajo dokapitalizacijo Mercatorja Banke od Agrokorja zahtevajo, da se v primeru prevzema Mercatorja poplača 20 odstotkov oziroma 200 milijonov dolga. Omenjena dokapitalizacija, ki bi jo moral izvesti Agrokor, je sicer posledica tako imenovanega dogovora o reprogramu "stand-alone", ta najboljšemu slovenskemu sosedu, njegov dolg do bank sicer znaša približno milijardo evrov, še naprej zagotavlja stabilno samostojno poslovanje.

Saga o prodaji Mercatorja Prodaja najboljšega soseda se sicer vleče kot jara kača. Trenutna Agrokorjeva ponudba je že deveta v nizu neuspešnih prodaj nekaj več kot polovičnega deleža Mercatorja. V tokratnem prodajnem konzorciju, ki predstavlja 53 odstotkov delnic Mercatorja, so Skupina Pivovarna Laško, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor – Faktoring Beograd, Banka Koper, banka Hypo Alpe Adria, NFD 1, Banka Celje in NFD Holding. Pri prodaji jim svetuje londonski ING. Agrokor tokrat za delnico ponuja bistveno manj kot v zadnjem poskusu prodaje, ko je ponujal 221 evrov. Za delnico bi plačal zgolj 120 evrov, kar skupno pomeni 240 milijonov evrov. Za preostalih 47 odstotkov Mercatorja bo moral Agrokor zbrati še približno 200 milijonov evrov.

Mercator na slabo banko? Medtem ko je slovenski varuh konkurence že konec novembra sporočil, da soglaša s koncentracijo Mercatorja in Agrokorja, so na Hrvaškem sprožili dodatno presojo o koncentraciji dveh največjih trgovcev. Prav tako bo srbska komisija svojo odločitev sporočila najpozneje do 3. januarja prihodnje leto.

Če prevzema tudi tokrat ne bo, bo uprava pred desetim poskusom prodaje verjetno počakala, da izpelje postopek prestrukturiranja. Torej še kakšni dve ali tri leta, kar bo po naših informacijah naredila kar slaba banka.