Sreda, 19. 10. 2016, 11.21
7 let, 1 mesec
Zakaj bo Cineplexx prej na Kosovu kot v Ljubljani?
Načrti Cineplexxa, da bo v Ljubljani gradil kinocenter, po dveh letih ostajajo le na papirju. Tri lokacije, kjer naj bi gradili, so se izkazale za neustrezne, zato iščejo nove, a za zdaj brez uspeha, pravi solastnik avstrijskega podjetja Christof Papousek.
Junija 2014, pred dobrima dvema letoma, je avstrijski Cineplexx napovedal naložbo v kinocenter v Ljubljani. Dejali so, da se odločajo med tremi lokacijami. Prva je na Celovški cesti blizu severne ljubljanske obvoznice, druga blizu Tivolija, tretja pa blizu ljubljanskega kliničnega centra ob Njegoševi ulici.
Naložba naj bi bila končana lansko jesen, a za zdaj načrti ostajajo le na papirju.
So si premislili?
Cineplexx kljub napovedim solastnika, Avstrijca Christofa Papouska, iz leta 2014 do danes ni našel lokacije za kinocenter v Ljubljani. "Na žalost še vedno iščemo primerno lokacijo. Prvotno izbrane lokacije niso izpolnjevale pogojev za postavitev sodobnega kinocentra zaradi počasnega razvoja projekta in tudi nedobičkonosnosti," pravi solastnik in prvi finančnik avstrijskega podjetja Christof Papousek.
Kaj natančno so razlogi za odmik od izvedbe projekta, Papousek ni razkril. Že lani pa je Enver Hadžiabdić, eden od zastopnikov Cineplexxa v Sloveniji, za RTV Slovenija dejal, da papirologija, pridobivanje dovoljenj in spremembe urbanističnega načrta terjajo svoj čas.
Medtem ko nekateri sogovorniki blizu zadevi namigujejo, da Cineplexx sploh ne bo gradil, Papousek zagotavlja: "Še vedno z navdušenostjo načrtujemo razvoj multipleksa v prestolnici."
Nepremičninar Jože Anderlič, lastnik nepremičnine blizu ljubljanskega kliničnega centra ob Njegoševi ulici, kjer je Cineplexx načrtoval nepremičnino, pravi, da že vsaj leto dni s Cineplexxom ni več v stiku. Sam torej sklepa, da so pogovori končani.
V Sloveniji rastejo, a pod črto minus
Cineplexx tako za zdaj v Sloveniji ostaja prisoten v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Murski Soboti in Novem mestu. Podjetje je v Slovenijo prišlo leta 2012, ko je od Tuša kupilo verigo kinodvoran v Tuševih trgovskih središčih. Lani so zaposlovali 40 ljudi in prihodke povečali za dobrih dvajset odstotkov (na 7,3 milijona evrov). S 600 tisočaki izgube so skupno izgubo od začetka poslovanja v Sloveniji povečali na 4,6 milijona evrov.
V domači Avstriji imajo 25 kinematografov, prisotni so tudi v Italiji in na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Albaniji, Grčiji ter Makedoniji. Letos oktobra naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev odprli prvi center na Kosovu.
Kolosej ostaja v Racmanovem krogu, kako mu gre?
Sergej Racman se je vsa leta od odprtja Koloseja bolj kot z dejavnostjo kinocentra ukvarjal s finančnimi mahinacijami, katerih posledica je več deset milijonov evrov dolga. Vodilni kinooperater v Ljubljani tako ostaja Kolosej, ki ga je Sergej Racman pred mesecem rešil pred bančnimi upnicami. Te so zaradi 20-milijonskega dolga, ki ga Racman ni vrnil, zadnja leta želele podjetje Kolosej kinematografi poslati v stečaj in prodati premoženje.
A Racmanu se je uspelo otresti upnic: kinematografsko dejavnost je že pred leti prenesel na podjetje Kolosej zabavni centri in pozneje na podjetje Reit Investicije v lasti Francija Žmavca. Nepremičnino v BTC pa mu je NLB predlani sicer že zasegla in jo začela prodajati, a je ustavno sodišče postopek zamrznilo, ker je presojalo ustavnost novega instituta notarskih prodaj nepremičnin. Racman je izkoristil trenutek in kompleks v BTC prenesel na podjetje SIP Nepremičnine. Kot smo poročali, tega obvladuje Davorin Vidmar, ki naj bi za Racmana lobiral za igralniško koncesijo v Vrtojbi.
S pomočjo prijateljskih podjetij, ki so upniki Koloseja kinematografi, je letos Racman izglasoval prisilno poravnavo, ki pa jo je sodišče pred dnevi razveljavilo in podjetje, na katerem so ostali le dolgovi, poslalo v stečaj.
Kako dejansko posluje kinocenter Kolosej, ni znano. Podjetje Reit Investicije je prihodke lani povečalo s 3,2 milijona evrov na 5,3 milijona evrov. Koliko prihodkov so ustvarili s kinematografsko dejavnostjo, iz javno objavljenih izkazov ni mogoče razbrati.
Slovenci redkeje v kino kot sosedje
Kinooperaterji v Sloveniji že dlje časa tarnajo, da se obisk kinodvoran pri nas krči. Javni podatki o tej dejavnosti so skopi, nekaj o dejavnosti pa razkriva anketa o izobraževanju odraslih iz leta 2011. Anketa se v vseh državah članicah Evropske unije (EU) izvaja vsakih pet let, torej bi morala biti naslednja izvedena letos.
2