Ponedeljek, 8. 8. 2016, 11.05
7 let, 1 mesec
Racman dobil bitko za Kolosej: tehtnico nagnila podržavljena banka
Prvi mož Koloseja Sergej Racman je še enkrat več premagal banke, ki ga zaradi neporavnanih posojil lovijo z izvršbami. Namesto da bi jim vrnil denar ali prepustil kino kompleks, je lastništvo nepremičnine prenesel na prijateljsko podjetje, sam pa izglasoval prisilno poravnavo Koloseja. S tem si je kupil dodatni čas in Kolosej rešil dolgov.
Seznam zapadlih in nikoli poravnanih računov, ki jih za seboj pušča ljubljanski Kolosej, največji kino kompleks v državi, se bo v kratkem znatno podaljšal.
Njegov prvi mož in lastnik Sergej Racman je namreč pri reševanju svojega igralniško-zabaviščnega imperija pred upniki dosegel pomembno zmago. S pomočjo prijateljskih podjetij je kar sam izglasoval prisilno poravnavo Koloseja.
Z njo je dosegel naslednje:
- Koloseju, ki se je utapljal v dolgovih, je kupil najmanj štiri leta miru pred upniki,
- odpisal je 96 odstotkov dolgov do poslovnih partnerjev, ki jih je po zadnjih informacijah za več kot 1,5 milijona evrov, preostalo naj bi vrnil šele leta 2020,
- bankam, od katerih si je izposodil 20 milijonov evrov, bo moral vrniti le toliko, kot bo ob morebitni prodaji iztržil za kino kompleks v Ljubljani,
- dejavnost prodaje kino vstopnic, z njo pa tudi glavnina denarnega toka, bo še naprej ostala v rokah formalno nepovezanega podjetja Reit Investicije.
Zaradi vsega tega finančna uprava RS (Furs), javna Energetika Ljubljana in več deset drugih upnikov, ki jim je Kolosej ostal dolžan na sto tisoče evrov, verjetno ne bodo videli denarja. Životarjenje Koloseja in poslovanje na račun upnikov pa se bo nadaljevalo.
"Banke bodo v veliki meri poplačane"
Kot nam je pojasnil Sergej Racman, se je s potrditvijo prisilne poravnave rešil velik del problematike Koloseja. Stari upniki, ki so lahko prej z izvršbami blokirali poslovanje, imajo zvezane roke in bodo poplačani v skladu z določili prisilne poravnave. Podobno je z bankami, ki imajo še vedno vpisane hipoteke na kino kompleksu in se lahko poplačajo z njegovo prodajo. "Banke bodo v veliki meri poplačane," je zagotovil Racman.
Kupil Kolosej, plačal ga bo čez štiri leta
Prisilno poravnavo Koloseja je Racman sprožil konec leta 2014. Kaj drugega mu tedaj ni preostalo. Dolgovi družbe so močno presegali njeno premoženje, zaradi izvršb je imela že več mesecev blokirane račune, nekatere banke pa so ji hotele zarubiti kino kompleks in ga prodati na dražbi. Toda Racman je imel drugačne načrte. Po tem, ko je osrednjo dejavnost prenesel zunaj dosega rok upnikov - leta 2012 jo je skupaj z zaposlenimi prevzela družba Kolosej zabavni centri, leta 2014 pa podjetje Reit -, je enako storil še z nepremičnino.
Tik pred začetkom prisilne poravnave jo je “prodal” praznemu podjetju SIP Nepremičnine. Tega obvladuje Davorin Vidmar, ki je po naših informacijah za Racmana lobiral za igralniško koncesijo v Vrtojbi. Kupnina je bila 15 milijonov evrov, vendar sta se z Racmanom dogovorila, da jo bo poravnal šele čez štiri leta, vmes pa mu ne bi bilo potrebno plačevati nobenih obresti. Glede na dogovor bi bil torej kino kompleks do leta 2018 varen pred bankami, Vidmar pa bi ga lahko še naprej nemoteno tržil dosedanjim najemnikom.
Zaradi domnevno sporne Racmanove poteze so se na NLB odločili za ukrepanje in sprožili ustrezna pravna sredstva. Med drugim so na nekdanji Kolosejevi nepremičnini vpisali začasno odredbo, ki novemu lastniku prepoveduje njeno nadaljnjo prodajo.
Po zakonu potrebnih 60 odstotkov, Racman jih je zbral 60,2 odstotka
Racman je kljub vsemu moral rešiti še eno težavo, Kolosejeve dolgove do bank. Zanje je poskrbel s prisilno poravnavo. Ker je prodal nepremičnino, s katerim so bila zavarovana posojila, so se zahtevki bank naenkrat spremenili v nezavarovane. Zaradi tega bi prisilna poravnava in 96-odstotni odpis dolgov učinkovala tudi nanje.
Za potrditev predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja je po zakonu potrebnih 60 odstotkov glasov oziroma morajo zanjo glasovati upniki z najmanj 60 odstotki terjatev. Teh glasov Kolosej na prvi pogled ni imel. Več kot dve tretjini dolgov je bilo namreč do bank, ki ne podpirajo prisilne poravnave in so glasovale proti njej.
Toda Racmanu je kljub temu uspelo. Uporabil je številna poroštva, ki so jih za poplačilo Kolosejevih obveznosti izdala prijateljska podjetja in zaradi katerih so lahko glasovala v prisilni poravnavi. Po naših izračunih so podjetja, ki jih obvladuje Racman ali pa so z njim tesno povezana, za potrditev postopka oddala natanko 60,2 odstotka glasov.
Kdo je glasoval za prisilno poravnavo
Za sprejetje predlagane prisilne poravnave Koloseja so glasovala naslednja podjetja, povezana s Sergejem Racmanom:
- KD - Racman je eden od ustanoviteljev
- Fold - lastnik kino kompleksa v Ljubljani
- Kolosej Zabavni centri - nekdanji najemnik Koloseja
- Lent Invest - največji lastnik je zdajšnji najemnik Koloseja
- Kinomatografi Kranj - v lasti podjetja, ki ga financira Kolosej
- Onisac - lastnik podjetja je Racman
Koliko je Fold plačal za odkup terjatev od Factor banke in kje je dobil denar, ni jasno.
Odločale terjatve podržavljene Factor banke
Odločilen glas za preživetje Koloseja je imelo podjetje Fold, ki je v lasti prej omenjenih SIP Nepremičnin. V rokah Folda je bilo za kar 3,3 milijona evrov terjatev, ki mu jih je pred tem uspelo v celoti zavarovati. Ravno zadosten del jih je nato pretvorilo v kapital Koloseja in izkoristilo zakonske določbe, po katerih se vrednost teh glasov početveri.
Ob poslovanje Folda s Kolosejem so se nedolgo po začetku prisilne poravnave obregnili tudi največji upniki in od Racmana zahtevali vso dokumentacijo. Podjetje, ki se ukvarja s posredništvom in do leta 2014 ni poslovalo, je namreč od Koloseja že takrat terjalo skoraj milijon evrov. Pozneje pa je Fold odigral ključno vlogo v prisilni poravnavi.
Financirajo ga neznane osebe iz tujine
K reševanju Koloseja pred stečajem je pomembno prispevala tudi podržavljena Factor banka. Ta je bila prvotna imetnica večine Foldovih terjatev do Koloseja, prodala pa mu jih je marca lani. Koliko je Fold plačal za odkup terjatev od Factor banke in kje je dobil denar, ni jasno. Po dostopnih informacijah pa ga financirajo neimenovane osebe iz tujine. Že leta 2014 je od njih dobilo kratkoročno posojilo v višini okoli 700.000 evrov.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bila na podlagi poroštev ena od večjih upnic Koloseja in h kateri se je letos pripojila Factor banka, je glasovala proti prisilni poravnavi. Da so bili pri odločanju nemočni, so nam potrdili tudi v DUTB.
NLB odnehala in prodala terjatve?
Kljub temu upniki Koloseja niso obupali in še naprej skušajo razveljaviti prenos lastništva kompleksa kinodvoran na SIP Nepremičnine oziroma doseči njegovo prodajo na dražbi. Po naših informacijah je NLB kot največja upnica prek sodišča uspela z izvršbo in se je pred dnevi tudi vpisala na nepremičnini. Končni cilj sodnih postopkov je rubež.
Če bo sodišče dejansko dovolilo prodajo nepremičnine, se bodo iz izkupička poplačale banke kot hipotekarne upnice. To je tudi vse, kar bodo dobile, saj je bila velika večina njihovih zahtevkov do Koloseja s prisilno poravnavo odpisana. Če bo kino kompleks ostal v rokah SIP Nepremičnin, pa lahko banke samo upajo, da bo podjetje do leta 2018 res zbralo obljubljenih 15 milijonov evrov. Med njimi očitno ne bo NLB.
Kot kaže, se je banka, ki je bila v preteklih letih najbolj aktivna v boju za Kolosej, iz njega umaknila. Njene terjatve do Koloseja naj bi bile po neuradnih informacijah del 800-milijonskega paketa slabih terjatev, katerih glavnino je NLB nedavno prodala ameriškemu skladu Pine River Capital. Ali bodo Američani in njihovi slovenski partnerji nadaljevali boj proti Koloseju in Racmanu, bo znano v naslednjih tednih.
Terjatve NLB do Koloseja naj bi bile po neuradnih informacijah del 800-milijonskega paketa slabih terjatev, katerih glavnino je NLB nedavno prodala ameriškemu skladu Pine River Capital.
Prisilna poravnava kot orodje za izigravanje upnikov
V zadnjih letih je bilo v Sloveniji začeta in izpeljana kopica (poenostavljenih) prisilnih poravnav, ki so bila evidentno namenjena izigravanju upnikov. Poslovneži in podjetniki, ki jim pomagajo svetovalci, so namreč izkoriščali zakonske luknje in mimo volje upnikov odpisovali dolgove, se izmikali poplačilu ali reševali premoženje insolventnih družb.
Eden od najbolj svežih primerov, ki smo ga razkrili na Siolu, je reševanje nogometnega kluba FC Koper pred bankrotom. Ekipa koprskega župana Borisa Popoviča je namreč našla način, kako bi se znebila milijonskega dolga do poslovneža Milana Mandarića, zdaj alfe in omege Olimpije. Glavno vlogo bo pri tem odigralo podjetje iz davčne oaze, ki je tik pred začetkom prisilne poravnave do kluba vzpostavilo 2,1-milijonsko terjatev. S tem si je zagotovilo glavnino glasov in bo lahko kar samo potrdilo 95-odstotni odpis dolgov.
Podobno kot pri Koloseju je potekala tudi prisilna poravnava Gratela. Čeprav je NLB kot ena glavnih financerk podjetja zahtevala njegov takojšen stečaj, si je lastnik Jurij Krč že vnaprej zagotovil potrebne glasove za potrditev prisilne poravnave. O usodi Gratela so namreč odločala kar Krčeva podjetja, in to na podlagi večkrat danih istih poroštev.
Omenimo še agonijo Veletekstila, ki je leta 2011 prestal glasovanje o prisilni poravnavi, tri leta pozneje pa s še višjimi dolgovi končal v stečaju. Odločilen glas za načrt, s katerim se je Veletekstil razdolžil za štiri milijone evrov, je oddal kar njegov prvi mož Anton Maglica. To mu je omogočila insolvenčna zakonodaja, na podlagi katere je eno njegovih podjetij prišlo do dvojnih glasovalnih pravic, sam pa je zbral potrebnih 60 odstotkov glasov.
DUTB bi mu vzela delnice KD in KD Group
Sergej Racman nima le težav s Kolosejem, ampak tudi v igralniškem delu poslovnega imperija. Zaradi neporavnanih dolgov bi lahko v kratkem izgubil pomemben paket delnic finančnih družbah KD in KD Group, ki jih je soustanovil. Gre za 0,6 odstotka KD in 1,5 odstotka KD Group. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je namreč v začetku junija začela zbirati ponudbe za odkup delnic, ki so bile dane kot jamstvo za poplačilo obveznosti več Racmanovih podjetij, med drugim Onisaca, ki upravlja Casino Rio in ga je Racman prav tako poslal v postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Za finančne težave Racmanovih podjetij v Sloveniji je sicer krivo dogajanje v Srbiji jeseni 2013. Takrat je beograjski Kolosej, ki je predstavljal pomemben vir denarnega toka, zaradi neplačevanja najemnine zaprl vrata. S tem je čez noč ostal brez prihodkov od upravljanja 11 kinodvoran v nakupovalnem centru Ušće, slovenska podjetja, povezana z Racmanom, pa so doleteli večmilijonski odpisi.
Slovak, ki posluje v davčnih oazah
50-letni Sergej Racman je začel v finančnih vodah, kjer je ustvaril glavnino premoženja in se povzpel med najbolj premožne Slovence. Velja za spretnega trgovca in prekaljenega borznega mačka, ki hodi po robu in ga kdaj očitno tudi prestopi. Njegovi borzni hiši PM&A je namreč zaradi poslov z delnicami Oljarice Kranj grozil odvzem licence, a jo je na koncu vrnil. Zaradi domnevno spornih poslov z delnicami Eurotehne iz tistega časa pa se je nedavno znašel celo na zatožni klopi.
V slovenski javnosti si je ime ustvaril s Kmečko družbo (sedaj KD), ki jo je soustanovil z Matjažem Gantarjem, in kot prvi mož Koloseja. Najprej je v KD skrbel za postavitev in odprtje kino kompleksa leta 2001, pozneje pa ga je tudi lastniško prevzel. Posel so spremljale čudne lastniške rošade in skrivanje za podjetji s Cipra. Vzporedno je Racman na Cipru in v ZDA skupaj s portugalsko partnerico Mario Costeira zagnal še mednarodno podjetje X6D proizvodnjo očal za spremljanje 3D-filmov in si prislužil naziv 3D-kralj. Danes naj bi bili nekdanji partnerji v KD sprti. Razlog? Kolosej. Po naših informacijah Racman še vedno ni v celoti vrnil denarja, s katerim je prek KD financiral zagon projekta.
Racmanove posle doma in na Balkanu so ves čas spremljala podjetja iz davčnih oaz. Iz njegovih podjetij v Sloveniji se je namreč na Ciper in drugam prelivalo na milijone evrov. Šlo naj bi za vračanje posojil. Med drugim naj bi bilo njegovo podjetje Sidbury s Cipra, pred meseci se je potrdilo, da obvladuje tudi podjetje South Europe Capital z Britanskih deviških otokov. Nanj je Racman prenesel več bankrotiranih slovenskih podjetij.
Svoje stalno prebivališče je konec leta 2010 oziroma v začetku leta 2011 prenesel v Bratislavo na Slovaškem, neuradno iz davčnih razlogov.
12