Začenja se zasedanje odbora ameriške centralne banke

Tokratno zasedanje ne bo dolgočasno, saj morajo centralni bankirji sprejeti kar nekaj odločitev glede nadaljnjega dela. Sprememb pri obrestnih merah tudi tokrat ni pričakovati, tako da bo ključna obrestna mera ostala na med 0 do 0,25 odstotka, kjer je že vse od izbruha zadnje finančne krize pred tremi leti.

Obrestna mera se naj ne bi spreminjala oziroma višala Kar se lahko spremeni, pa je besedilo izjave po zasedanju FOMC, ki govori o tem, kako dolgo bodo obresti neobičajno nizke. V zadnjih izjavah so ponavljali, da se ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ne bo spreminjala oziroma višala vse do sredine leta 2015. Nekateri analitiki glede na izjave posameznih članov FOMC pričakujejo, da bo odbor morda postavil bolj določene meje, na primer da bodo obresti nizke, dokler stopnja brezposelnosti ne bo padla pod določeno mejo, ali pa dokler inflacija ne preseže določene meje.

Odbor bo opozoril Belo hišo in kongres o fiskalnem prepadu FOMC ne bo mogel mimo opozorila Beli hiši in kongresu, da je treba sprejeti dogovor, s katerim bi se izognili t. i. fiskalnemu prepadu, to je izteku davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha mlajšega, in uveljavitvijo avtomatičnih proračunskih varčevalnih ukrepov. Oboje se bo zgodilo januarja in lahko pripelje do povratka recesije, če ne bo dogovora.

FOMC samo z določanjem obrestnih mer že nekaj let ne more več izvajati svojega mandata, kar je zagotavljanje stabilne trajne gospodarske rasti in zmerne inflacije. Monetarno politiko izvaja z drugimi ukrepi, ki vplivajo na dolgoročne obrestne mere in zagotavljajo dovolj denarja ekonomiji.

Monetarno politiko kroji s t. i. operacijo zasuk Septembra lani je FOMC začel s t. i. operacijo zasuk (twist), kar pomeni zamenjavo kratkoročnih obveznih finančnega ministrstva v svoji bilanci z dolgoročnimi, pri čemer se bilanca v bistvu ni spreminjala. Centralna banka je od lani na mesec opravila za 45 milijard dolarjev tovrstnih menjav. Ta operacija je prišla po dveh krogih t. i. kvantitativnega lajšanja, to je odkupovanja vrednostnih papirjev na podlagi hipotek.

Operacija zasuk se izteka z letošnjim letom, ker kratkoročnih obveznic že zmanjkuje. Septembra so centralni bankirji napovedali odprti tretji krog kvantitativnega lajšanja z odkupovanjem vrednostnih papirjev na podlagi hipotek v mesečnem znesku 40 milijard dolarjev, kar bo vplivalo na povečanje bilance centralne banke, sicer pa imelo podoben učinek na dolgoročne obresti kot operacija zasuk.

Gospodarstvo še vedno potrebuje pomoč Podatki o zaposlovanju se sicer izboljšujejo, vendar ne dovolj hitro, da bi npr. dohajali rast prebivalstva. Gospodarstvo torej še vedno potrebuje pomoč. Gospodarska rast je bila v tretjem četrtletju 2,7-odstotna, v tekočem četrtem pa naj bi se po mnenju analitikov upočasnila na le odstotek. To pomeni, da bi bila rast skozi vse leto nižja od dveh odstotkov.