Torek, 19. 9. 2023, 22.06
1 mesec, 3 tedne
Intervju: Saška Rihtaršič, podpredsednica področja daljinskega ogrevanja pri podjetju Danfoss in generalna direktorica družbe Danfoss Trata
"Vso toploto za ogrevanje stavb že imamo!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Saška Rihtaršič je podpredsednica področja daljinskega ogrevanja pri multinacionalnem podjetju Danfoss in generalna direktorica ljubljanske družbe Danfoss Trata.
Pri oblikovanju trajnih rešitev za zanesljivo in dostopno energetsko preskrbo ostanejo prepogosto spregledani nekateri viri, kot je odvečna toplota, in tehnologije, kot je daljinsko ogrevanje, ki svojega polnega potenciala še niso dosegli, je med drugim povedala naša sogovornica.
Energetska draginja, ki se je v zadnjem obdobju posebej poglobila, je boleč opomnik, kako ranljiva je lahko (evropska) energetska preskrba. Vojna na evropskih tleh je med drugim dodobra porušila oskrbovalne poti in načine za dobavo energentov in energije, posledično pa so cene poletele v višave.
"Odvečna toplota je eden od prepogosto spregledanih virov energije in zato je daljinsko ogrevanje ena izmed tehnologij, ki svojega polnega potenciala še niso dosegle."
V hipu se je bilo treba prilagoditi in najti ustrezno sprejemljive in zanesljive rešitve, toda oblikovanje energetske politike, zelo pomembnega strateškega dejavnika in dolgoročne rešitve, je zahteven in dolgotrajen proces, je v pogovoru za Siol.net med drugim izpostavila generalna direktorica družbe Danfoss Trata Saška Rihtaršič.
"Oblikovanje energetske politike, zelo pomembnega strateškega dejavnika in dolgoročne rešitve, je zahteven in dolgotrajen proces."
Ruski vojaški poseg v Ukrajini je med drugim razgalil slabosti evropske energetske politike. Katere so bile najšibkejše točke?
Izzivi evropske energetske politike so bili prevelika odvisnost od uvoza oziroma premajhna raven samooskrbe, prevelika odvisnost od enega vira, se pravi ruskega plina, ter prepočasno razogljičenje energetskega sektorja, torej njegova modernizacija in uporaba naprednejših tehnologij, kamor sodi tudi integracija med posameznimi sektorji, kot so elektrika, ogrevanje, industrija, transport ipd.
Kako se je Evropa odzvala na te izzive?
S povečanjem zahtev glede energetske učinkovitosti ter prehoda na uporabo obnovljivih virov, tudi s programom Fit for 55. Gre za zahteve na različnih ravneh, kot so integracija med sektorji, uporaba odvečne toplote, obvezno načrtovanje energetske oskrbe za večja mesta, povečanje deleža obnovljivih virov za ogrevanje stavb, prepoved vgradnje plinskih peči za novogradnje in nenazadnje tudi dodatno obdavčenje glede na ogljikove izpuste oziroma t. i. ogljični davek.
"Eden od izzivov evropske energetske politike je prevelika odvisnost od uvoza oziroma premajhna raven samooskrbe."
Prav ogrevanje stavb je zagotovo med največjimi načini porabe energije …
Za ogrevanje in hlajenje stavb porabimo 40 odstotkov vse energije. Če se želimo razogljičiti, to lahko dosežemo le skupaj s transformacijo energetskega sektorja. To bomo dosegli tako, da bomo povečali učinkovitost izkoristka energije in da bomo uporabili večji delež obnovljivih virov.
Toda delež fosilnih goriv je še vedno precej visok …
Danes v Evropi delež fosilnih goriv za ogrevanje stavb predstavlja 60 odstotkov. Cilj EU je, da bi bile vse stavbe brez emisij do leta 2030. Čaka nas torej kar nekaj dela – tako pri zmanjšanju porabe energije kot tudi pri uporabi obnovljivih virov.
"Če se želimo razogljičiti, to lahko dosežemo le skupaj s transformacijo energetskega sektorja."
Kako uspešno nadomestiti energente iz Rusije? Ti so bili med cenejšimi.
Pomembna infrastruktura in tehnologija, ki bo omogočila to tranzicijo, sta daljinsko ogrevanje in hlajenje. Daljinska energetika ima po eni strani to prednost, da lahko uporablja različne vire energije, kot so sončna, vetrna, geotermalna, bioenergija, toplotne črpalke in seveda, zelo pomembno, odvečna toplota. Po drugi strani omogoča učinkovito shranjevanje energije, kar je pri vse večji odvisnosti od obnovljivih virov zelo pomemben vidik, saj smo pri uporabi energije, potrebne za ogrevanje stavb, zelo omejeni z zagotavljanjem trenutnih potreb, ki so pogosto v obratnem sorazmerju z razpoložljivostjo obnovljivih virov.
Kako to vse skupaj vpliva na cenovni vidik?
Za cenovno konkurenčnost energetskega sistema je torej ključna raznolikost virov energije, ki jih bomo izkoriščali tudi glede na trenutno cenovno dostopnost. Kot primer lahko navedem večino sistemov daljinskega ogrevanja na Danskem, ki so med energetsko krizo v veliki večini ohranili konstantne cene, čeprav se je plin podražil. Glavni dejavnik pri tem je bil raznolikost energentov in zmožnost balansiranja med mešanico energentov glede na njihovo cenovno dostopnost oziroma razpoložljivost.
"Daljinska energetika ima po eni strani to prednost, da lahko uporablja različne vire energije, kot so sončna, vetrna, geotermalna, bioenergija, toplotne črpalke in seveda, zelo pomembno, odvečna toplota."
Kakšen potencial za stabilno energetsko oskrbo predstavlja odvečna toplota? Od kod ta prihaja in zakaj se do zdaj nihče ni resneje lotil tega izziva?
Danfoss je nedavno izdal študijo, v kateri smo objavili, da v Evropi vso toploto za ogrevanje stavb že imamo, in sicer v obliki odvečne toplote. Ta je v industriji, t. i. data centrih, supermarketih kot odvečna toplota pri hladilnih skrinjah. Vse bolj se odpira tudi potencial uporabe odvečne toplote pri generaciji vodika in drugih tehnologijah. Nedavno smo na energetski konferenci v Portorožu lahko slišali za potencial, ki ga imamo v obliki odvečne toplote pri ohlajanju jedrskih reaktorjev, in še bi lahko naštevali.
Kakšen je trenutno obseg uporabe odvečne toplote?
Trenutno se za potrebe ogrevanja stavb v Evropi uporablja odvečna toplota v obsegu dveh odstotkov. Vodilne države pri uporabi odvečne toplote so Švedska (11 odstotkov), Avstrija (deset odstotkov) in Finska (osem odstotkov). Glavni dejavniki pri tem so razširjenost mreže daljinskega ogrevanja, uporaba orodij za energetsko načrtovanje mest in pa – zelo pomembno – davčna politika. Kot primer naj navedem Dansko, kjer imajo razširjeno daljinsko ogrevanje in razširjeno energetsko načrtovanje, a je davčna zakonodaja na tem delu na žalost tako zapletena, da deluje zaviralno. Je pa res, da že pospešeno pripravljajo novo zakonodajo.
VIDEO: danski primer dobre prakse učinkovite rabe energije
Ali je Slovenija enako dobro pripravljena na vse energetske izzive današnjega časa kot preostale (zahodno)evropske države?
Na žalost moram reči, da ne. Predvsem sta tu pomembni vloga in vizija države, ki še ni zastavila ambicioznih in jasnih smernic ter tudi finančnih spodbud za razogljičenje in transformacijo energetskega sektorja, predvsem kar zadeva ogrevanje stavb. Delež daljinskega ogrevanja je v Sloveniji deset odstotkov in ta delež bo moral občutno narasti, če želimo učinkovito transformacijo sektorja ogrevanja in hlajenja stavb. Drugi poudarek je razogljičenje virov ter posledično uporaba obnovljivih virov in odvečne toplote.
Kaj bi morala država narediti?
Sprejeti določene smernice in ukrepe, ki bodo pomagali energetskim ponudnikom in končnim uporabnikom pri teh naložbah. Moramo se zavedati, da gre tu za dolgoročne investicije, in prav vsi moramo prispevati k tej zgodbi, če želimo doseči razogljičenje in konkurenčno prednost.
"Slovenska država še ni zastavila ambicioznih in jasnih smernic ter tudi finančnih spodbud za razogljičenje in transformacijo energetskega sektorja, predvsem kar zadeva ogrevanje stavb."
Katere države bi nam bile lahko za zgled?
Mislim, da imamo v sosednjih državah spodbuden primer dobre prakse vodenja aktivne dolgoročne energetske politike. Navedem lahko primer Avstrije, kjer je država odigrala aktivno vlogo pri spodbujanju širjenja mreže daljinskega ogrevanja, in sicer z uporabo lokalne biomase. Na ta način so dosegli energetsko učinkovitost, razogljičenost, saj biomasa velja za obnovljiv vir energije, ter na koncu tudi samooskrbo.
Kakšni so učinki te avstrijske politike?
Dosegli so 30-odstotni delež daljinskega ogrevanja, ki je med višjimi v Evropi. Leta 2022 pa je avstrijska vlada dodatno sprejela zakon in finančno shemo, ki spodbuja končne uporabnike, da z ogljičnih peči preidejo na obnovljive vire. Pri uspešnosti te iniciative je zelo pomembno tudi svetovanje, ki ga ponuja vlada in s katerim spodbuja uporabnike, da razmislijo o smotrnosti energetske prenove pred investicijo v nove vire energije.
"V Avstriji je država odigrala aktivno vlogo pri spodbujanju širjenja mreže daljinskega ogrevanja, in sicer z uporabo lokalne biomase."
Ali lahko upamo, da bodo cene energije kmalu padle na raven izpred začetka ruskega napada na Ukrajino?
To bo zelo odvisno od tega, kako hitro se bomo na nacionalni ravni odzvali in začeli jasno določene smernice in finančne spodbude. Investicije v energetski sektor so dolgoročne in zelo pomembno je, da so dobro premišljene in da jih tudi država finančno spodbuja. En vidik je torej finančni, ki je pomemben, a ni edini.
Kateri so še?
Zanesljivost oskrbe in okoljevarstveni vidik. Energetski sektor sodi med enega od kritičnih sektorjev. Pri tem je lokalna samooskrba zelo pomembna, torej uporaba lokalnih virov. Obnovljivi viri so lokalni in prav tako je tudi odvečna toplota. Okoljevarstveni vidik je v ospredju in skupaj z njim prihaja tudi finančni vidik v obliki ogljičnega davka. Zato še enkrat poziv, da se ozremo v primere dobrih praks, kot sta Danska in Avstrija, in razvijemo nacionalno strategijo, ki bo osnova za celostno energetsko preobrazbo v Sloveniji.
