Četrtek, 22. 6. 2017, 12.28
7 let, 2 meseca
Vlagatelj iz ZDA: Program, ki daje "zastonj" denar, verjetno ne bo zelo učinkovit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
3
Podjetniško okolje se ne razvije čez noč, politiki pa so izvoljeni za zelo kratko obdobje, zato je težko sprejeti strategijo, ki bi se obdržala več mandatov. To pa je za podjetništvo nujno, pravi podjetnik in vlagatelj Michael Goldberg.
Svoje vlagateljske in svetovalne izkušnje je nabiral kot direktor za mednarodni razvoj pri mediju America Online, kjer je med drugim vodil skupne posle s podjetjem Lenovo na Kitajskem. Več let je preživel v Južni Afriki, kjer je delal za nacionalni demokratični inštitut, ki je volivce pripravljal na prve demokratične volitve leta 1994. Zaposlen je bil tudi pri podjetjih Microsoft in International Management Group (IMG).
Kot podjetnik in mentor je aktiven v domačem Clevelandu. Je gost okroglih miz o podjetništvu, piše za medije CNBC, Entrepreneur.com in The Huffington Post.
Izkušnje imate tudi s podjetji v naši regiji. Ste opazili kakšne posebnosti? Se podjetniki pri ustanavljanju podjetij soočajo s kakšnimi posebnimi, drugačnimi izzivi v primerjavi s preostalim svetom?
V Silicijevi dolini imajo zasebne vlagatelje, ogromno kapitala, ki so ga pripravljeni vložiti. Osredotočeni so na ustvarjanje dobička. Z vlaganjem ponavadi prideta tudi mentorstvo in podpora. Silicijeva dolina je nastala z vladno in drugo pomočjo, danes pa je zelo dobro izdelan zasebni ekosistem.
"V Clevelandu imamo veliko slovensko skupnost, vsi so bili navdušeni, ko sem rekel, da odhajam v Slovenijo," pripoveduje Goldberg.
Drugod po svetu (in to ne velja le za vašo regijo) tega razvitega ekosistema ni, dostop do financiranja in mentorstva je vedno izziv. Zato lokalne, državne inštitucije ali celo tuji donatorji (ZDA, EU) ugotavljajo, da je podpiranje podjetništva pomemben motor rasti.
Številne vlade finančno spodbujajo podjetništvo in priskrbijo mentorje. Za vlaganje v start-upe pa vlade niso preveč dobre, saj za to niso usposobljene.
V kolikšni meri naj finančno pomagajo vlade ali lokalne oblasti, koliko pa naj tudi te težave prepustimo trgu?
V Clevelandu, kjer živim, je veliko dela opravila zvezna vlada s posebnim programom, vrednim 2,3 milijarde dolarjev. Ponavadi dodelijo le polovico potrebnih sredstev, preostalo moraš priskrbeti sam. To se mi zdi pomembno. Program, ki daje "zastonj" denar, torej financira projekte v celoti, verjetno ne bo zelo učinkovit.
Vložili so v okoli 90 podjetij, pri tem so vladi svetovali izkušeni vlagatelji. Letos so eno teh podjetij prodali za več kot milijardo dolarjev, ta denar pa se vrne v sklad.
Kako pomembna je za podjetnike politična stabilnost?
Mislim, da je najpomembnejše imeti dolgoročno perspektivo. Politiki so izvoljeni za zelo kratko obdobje. Te spremembe pa ne nastanejo hitro. Uspeh se ne meri v enem letu. V ZDA je čas med začetno naložbo in prodajo podjetja povprečno 11 ali 12 let. Zato je najbolj ključno potrpljenje.
Iniciative so ponavadi zelo lokalne. V Ohiu je guverner, ki je ustanovil program, dejal, da bodo rezultati vidni, ko on že ne bo več opravljal te politične funkcije. To je politično težko. In ne dogaja se prav pogosto, da naslednik obdrži programe svojega prednika, za to ne dobi političnih točk, sploh če je iz druge stranke.
Vladne strategije za razvoj podjetništva morajo biti dolgoročne, kratkoročnih rešitev ni, meni Goldberg.
Katera od faz razvoja start-upa je še posebej ključna, občutljiva?
Običajno se poudarja, da je treba izdelati obsežen dober poslovni načrt, raziskovati, pripraviti finančne napovedi, imeti strateški načrt. A kot profesor in mentor svetujem številnim, da čim hitreje izdelajo osnovni proizvod (minimum viable prototipe), ga dajo na trg, preizkusijo s prvimi kupci, potem pa ga nadgrajujejo.
To delajo na primer na vikendih za start-upe. Na hitro ustvarijo proizvod, potem pa ga preizkusijo. Včasih ugotovijo, da ga je treba popolnoma spremeniti.
Večkrat tujci pravijo, da se Slovenci ne znamo prodajati – ne svojega znanja in talentov ne svojih proizvodov. Je to vrlina, ki si je lahko priučimo?
Mladi se dobro počutijo, ko komunicirajo prek aplikacij na telefonih, manj pa so se navajeni pogovarjati v živo, pravi Goldberg.
Mislim, da k temu veliko pripomore že mreženje. Tudi moji študentje imajo s tem težave. Mislim, da je deloma to težava te generacije. Številni od mojih študentov ali moji otroci nimajo težav pri uporabi družbenih omrežij ali pošiljanju sporočil, rad pa jim povem, da je na telefonu odlična aplikacija, ki se ji reče telefon. Čudno me gledajo.
Še večja težava je pogovor v živo. Milenijci so zelo domači s Snapchatom, Facebookom, Instagramom, imeti razgovor z delodajalcem ali stranko pa je zanje težko. Mislim, da je to težava vsepovsod.
Drugi del pa je samozavest. In če želiš denar od vlagatelja, naredi svojo domačo nalogo in se najprej pozanimaj, v kakšne projekte ta vlaga.
Predavate o podjetništvu. Je to posebna "znanost" ali bi moralo podjetništvo biti tudi del vsakega študija?
Drugo, seveda. Vprašanje je, ali se lahko podjetništvo sploh poučuje ali je to nekaj, s čimer se rodiš.
Celo naš konservatorij za glasbo v Clevelandu ima zanimiv podjetniški projekt. Nedavno sem se srečal z neko šolo za umetnost. Podjetniške tehnike so koristne na vseh področjih. Te pristope je mogoče zelo široko uporabljati.
Vodite podjetje, ste profesor, veliko časa preživite na službenih potovanjih. Kako učinkovito krmarite med temi obveznostmi in svojo družino s tremi otroki?
K sreči so tokrat z mano na potovanju in so navdušeni nad Slovenijo. Svoje otroke poskušam vzeti s seboj, da jim pokažem različne kraje. Všeč mi je srečevati podjetnike, potovati in pri tem poskušam vključiti tudi svoje otroke, vsakič ko lahko. V tem uživajo in mislim, da je dobro zanje.
3