Vlada sprejela državni prostorski načrt za koprsko pristanišče

Zaradi vse večje preusmeritve blaga s cest na morje je treba zagotoviti pravočasno in konsistentno rast trgovskega pristanišča v Kopru, so sprejem uredbe utemeljili na vladi. Ena od vstopnih točk petega panevropskega koridorja Koprsko pristanišče namreč presega pomen Kopra, Obalno-Kraške regije in Slovenije, saj je v dokumentih Evropske unije omenjeno kot ena od vstopnih točk petega panevropskega koridorja z navezavo na morski prometni koridor, obenem pa predstavlja največje intermodalno vozlišče v Sloveniji, saj povezuje morski prometni koridor s petim panevropskim koridorjem, je še sporočila vlada. Z uredbo o državnem prostorskem načrtu so načrtovane prostorske ureditve na širšem območju koprskega pristanišča, določeni so pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje.

Z DPN so določena tudi ureditvena območja mejnega prehoda Luka Koper, določena so merila in pogoji za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, drugi pogoji in zahteve izvajanja državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

V Luki Koper so zadovoljni Zadovoljstvo nad sprejemom DPN so že izrazili v Luki Koper, kjer opozarjajo, da gre za "temeljni prostorski dokument, ki bo omogočil razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost", pri čemer so za pripravo strokovnih podlag od začetka postopka sprejemanja DPN leta 2006 porabili približno tri milijone evrov.

Povečanje obsega pristanišča za več kot sto hektarjev DPN med drugim omogoča povečanje obsega pristanišča s sedanjih 280 na 404 hektarje ter povečanje pretovornih zmogljivosti na približno 35 milijonov ton pretovora letno, so navedli v Luki. Ob tem napovedujejo, da bodo pri načrtovanju infrastrukturnih investicij dali prednost "tistim tovorom, ki so dobičkonosni in prijazni okolju". Kot še navajajo, je DPN "plod širokega kompromisa med potrebami pristanišča, zahtevami zakonodaje in željami lokalne skupnosti".

"Osnova za razvoj pristanišča za naslednjih 30 do 40 let" Predsednik uprave družbe Gregor Veselko je medtem sprejem DPN označil za "odlično novico", saj bo prostorski načrt "osnova za razvoj pristanišča za naslednjih 30 do 40 let". "To praktično pomeni, da se lahko sedaj z našimi poslovnimi partnerji - tistimi obstoječimi in pa tudi potencialnimi - pogovarjamo, kako bomo poskušali našo strategijo vzporedno peljati z njihovimi strategijami," je povedal.

Potreben bo tudi razvoj železniške infrastrukture Ob tem Veselko opozarja, da bo za maksimizacijo tistega, kar DPN uvaja, potreben tudi razvoj železniške infrastrukture: "Tretji pomol in rast kontejnerskega pa tudi drugega prometa bo močno odvisna od razvoja in sposobnosti železniške infrastrukture v zaledju. To gre nekako z roko v roki."

Je ustanovitev občine Ankaran ovira za širitev? Sprejetje DPN sicer ni nujno zadnje poglavje v postopku širitve koprskega pristanišča. V ponedeljek je ustavno sodišče namreč določilo ustanovitev občine Ankaran, na ozemlju katere leži dobršen del pristanišča v sedanjem obsegu in še večji del načrtovanega razširjenega pristanišča. Vodja pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik pa je po odločitvi ustavnega sodišča med drugim napovedal, da bo država morala pri sprejemanju DPN prisluhniti tudi njihovim pripombam. Morebitnih posledic odločitve ustavnega sodišča Veselko ni želel posebej komentirati.

Popovič: DPN bo trajal točno toliko, kot bo trajala obstoječa vlada Nad odločitvijo vlade je "zelo vesel in zadovoljen" tudi koprski župan Boris Popovič, ob tem pa dodaja, da bo DPN trajal "točno toliko, kot bo trajala obstoječa vlada".