Tudi v drugem krilu ljubljanskih Severnih mestnih vrat načrtujejo hotel

Potem ko je po dveh letih gradnje konec avgusta vrata odprl hotel Intercontinental na Bavarskem dvoru, bodo na Slovenski cesti morda že kmalu zabrneli gradbeni stroji.

Zlatarna Celje, ki je nova lastnica zemljišča ob poslovni stavbi Telekoma Slovenije, namreč napoveduje gradnjo hotela. Skupaj s hotelom Intercontinental bosta stavbi sestavljali tako imenovana Severna mestna vrata. Tako kot v starorimski Emoni, ko so bila severna vrata od vseh vhodov v mesto najbolj poudarjena.

"Preigrali smo več mogočih rešitev, a najverjetneje bomo gradili hotel. Končna odločitev še ni sprejeta, tudi finančna konstrukcija še ni končana," poudarja Grega Albreht iz Zlatarne Celje. Investicijo ocenjujejo na od 40 do 50 milijonov evrov, koliko so družbi Erste Group Immorent odšteli za zemljišče, nočejo izdati.

Štiri zvezdice tržno najbolj zanimiva kategorija 

Pravi, da se nagibajo h gradnji štirizvezdičnega hotela, ki je z vidika trženja najzanimivejša kategorija. "Kongresni turizem praviloma ne temelji na prenočitvah v hotelih najvišje kategorije, prav tako multinacionalke za svoje zaposlene običajno izbirajo prenočitve v štirizvezdičnih namestitvah," pojasnjuje Albreht.

Na peščenem parkirišču Telekoma Slovenije je predvidena gradnja 22-nadstropne stolpnice, kjer si lastniki želijo postaviti hotel. Foto: Matej Povše V hotelu nameravajo urediti okoli 250 sob, odvisno od tega, za katero kategorizacijo hotela se bodo odločili. Sosednji Intercontinental na primer razpolaga s 165 sobami, ki morajo biti zaradi petih zvezdic nekoliko večje. Poleg tega ima Intercontinental štiri tisoč kvadratnih metrov površin manj.

Zunanjost hotela po načrtih Borisa Podrecce

Albreht napoveduje, da bi gradnjo objekta po načrtih uveljavljenega arhitekta Borisa Podrecce lahko začeli v pol leta. Zunanjost stavbe bo enaka, kot jo predvideva desetletje stara rešitev. Podrecca ostaja tudi svetovalec pri zunanji ureditvi. Investitor arhitekta za oblikovanje notranjosti hotela še ni izbral.

Zunanjost stavbe bo enaka, kot jo predvideva desetletje stara rešitev arhitekta Borisa Podrecce, ki ostaja svetovalec tudi pri zunanji ureditvi. Foto: STA , Stavba je v izhodišču sestavljena iz vodoravnega trietažnega podstavka in enotnega vertikalnega stolpa. Podstavek poligonalnega tlorisa je oblikovan kot kvader iz stekla, ki leži na eliptičnem valju, tako da lebdi nad prostim pritličjem. V višino bo stavba segala 72 metrov, kar pomeni 22 nadzemnih nadstropij. V stavbi bo 16 tisoč kvadratnih metrov površin, gostje hotela pa bodo parkirali v petih podzemnih etažah.

Prve goste bi lahko sprejeli čez tri leta

Gradnja bo po Albrehtovih besedah tudi zaradi izjemno zahtevnega in zamudnega izkopa podzemnih etaž predvidoma končana v treh letih.

Najprej morajo okoli gradbišča vkopati 25 metrov visoke betonske pilote, kar jim bo vzelo najmanj štiri mesece časa. Šele po utrditvi oboda stavbe lahko začnejo izkopavati 21 metrov globoke gradbene jame. Izkopati bodo morali približno 41 tisoč kubičnih metrov zemlje.

V začetku poletja je investitor že izvedel preliminarne arheološke raziskave, ki pa v nasprotju s pričakovanji arheologov niso prinesle pomembnejših odkritij.

Stolpnici prvega petzvezdičnega hotela v Ljubljani bi se lahko v prihodnjih treh letih pridružila enako visoka stolpnica hotela, ki ga namerava zgraditi Zlatarna Celje. Foto: STA , Objekt bo torej sestavljalo pet podzemnih etaž, pritličje, 22 etaž in na vrhu še tehnična etaža. Albreht kot zanimivost izpostavlja predpis urbanistov, ki investitorjem predpisuje, da mora biti tehnična etaža umeščena povsem na vrh stavbe. Najvišje stavbe po svetu imajo na primer najvišja nadstropja rezervirana za atraktivne prostore, kot so razgledne ploščadi, bari, restavracije …

Pred gradnjo še sprememba namembnosti objekta in OPPN

Prejšnji lastnik zemljišča, finančna družba Erste Group Immorent, je gradbeno dovoljenje pridobil za poslovni objekt, pred kratkim sprejeti OPPN pa poleg pisarniških površin dovoljuje tudi gradnjo stanovanj in hotelskih zmogljivosti. A ker bo namesto poslovnega objekta zdaj predvidoma stal hotel, mora investitor pridobiti spremembo namembnosti objekta. Zaradi tega potrebujejo novo gradbeno dovoljenje, poleg tega pa še delno spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bo dovoljeval avtomobilski dostop do glavnega vhoda v hotel. Podobno, kot ga ima sosednji Intercontinental.

Zdajšnji OPPN namreč s Slovenske ceste ne dovoljuje uvoza avtomobilov pred hotelski vhod. Vhod v podzemne garaže je sicer z uvozno klančino načrtovan s Pražakove ulice. Investitorji si tudi želijo, da bi bilo na novo postavljeno križišče Pražakove ulice in Slovenske ceste semaforizirano. S tem bi hotelskim gostom omogočili dovoz na Pražakovo ulico v podzemne garaže.

Ali bodo investitorji hotel v upravljanje prepustili kakšni večji mednarodni hotelski verigi oziroma kupili eno izmed njihovih franšiz, tako kot v primeru hotela Plaza še niso odločeni.