Četrtek, 23. 3. 2023, 12.32
1 leto, 1 mesec
Štajerska gospodarska zbornica opozarja na težave podjetij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
2
"Težav je lahko še več, če Slovenija ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva tako na področju stroškov dela kot reševanja problematike pomanjkanja kvalificirane delovne sile," je dejal Roman Glaser, prvi mož štajerskih gospodarstvenikov.
Na Štajerski gospodarski zbornici so v luči aktualnih razmer v regijskem gospodarstvu danes opozorili na nekatere težave podjetij ne le v regiji, pač pa v Sloveniji nasploh. Ena takšnih je po njihovem mnenju že leto dni nedorečeno stanje glede izdajanja okoljevarstvenih soglasij, druga negativni učinki predlaganega zakona o izvajanju čezmejnih storitev.
Kot sta na novinarski konferenci v Mariboru poudarila predsednik zbornice Roman Glaser in direktorica Aleksandra Podgornik, je vse bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da zaradi teh in drugih težav, ki povzročajo naraščanje negotovosti poslovanja v Sloveniji, število podjetij, ki že iščejo lokacije v tujini, kamor nameravajo seliti svojo dejavnost, zelo narašča.
Po Glaserjevih besedah se je v regiji kriza zaradi pandemije podaljšala v krizo zaradi energetske in splošne draginje, ki je prizadela tako gospodinjstva kot podjetja. Gospodarstvo zato čakajo pomembne naloge prilagajanja novim zahtevam, tudi na področju nujno potrebne zelene transformacije, ki pa bodo na drugi strani najedale gospodarsko strukturo podjetij, saj prilagajanje ne bo poceni in ne bo hitro.
Evropska avtomobilska industrija je po njegovih besedah že prizadeta, kar se kaže tudi v regiji, eden takih primerov je tudi nedavna odločitev za zaprtje Magnine lakirnice v Hočah. "To čutimo kot neprijetno presenečenje, a je do neke stopnje razumljivo, saj avtomobilska industrija v Evropi radikalno znižuje obseg proizvodnje in prodajo," je dejal Glaser.
Opozoril je tudi na prekinitev proizvodnje primarnega aluminija v kidričevskem Talumu, kjer bo brez dela ostalo 120 ljudi, ter na napovedano zaprtje podjetja A&E Europe, kjer bodo odpustili dobrih 100 delavcev. Po njegovem mnenju to kaže, da se v Podravju s tem šele začenjajo negativne razmere na področju trga dela in zapiranja proizvodnih obratov.
"Težav je lahko še več, če Slovenija ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva tako na področju stroškov dela kot reševanja problematike pomanjkanja kvalificirane delovne sile," je dodal prvi mož štajerskih gospodarstvenikov in ob tem vseeno optimistično sklenil, da se je slovensko gospodarstvo vselej do zdaj znalo uspešno spopasti s kriznimi obdobji.
Direktorica zbornice Aleksandra Podgornik je opozorila na problematiko zakona o vodah, ki po njenih besedah podjetjem zaradi nedorečenosti povečuje negotovost in onemogoča razvoj, od pristojnih pa vse do zdaj niso dobili pravih odgovorov.
Upravno sodišče je namreč pred dobrim letom spremenilo sodno prakso pri izdaji okoljskih dovoljenj okoljskega ministrstva, agencije za okolje in direkcije za vode, saj z njo po besedah Podgornikove ni dovolj jasno določeno, kaj podjetja na vodovarstvenih območjih smejo in česa ne, na dovoljenja pa čakajo predolgo. Med takšnimi je ob hoški Magni zelo veliko drugih podjetij, še posebej na območju podravske regije, kot so Poslovna cona Tezno, Hoče, Slovenska Bistrica in območje Ptuja.
Na zbornici so nezadovoljni s pojasnili okoljskega ministrstva, ki po njihovem mnenju kažejo na to, da država ne razume nujnosti ukrepanja. Od tam so jim namreč odgovorili, da bo treba problematiko za naprej celovito sistemsko nasloviti na zakonski ravni in pripraviti strokovno utemeljene rešitve za bolj učinkovito ureditev tega področja.
"Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svojega razvoja na trhlih, nejasnih temeljih. Raje dejavnost selijo v okolja, kjer teh negotovosti ni. To smo lahko videli tudi v zadnjem primeru odhoda Magne. Bojimo se, da bo takšnih primerov v regiji zelo hitro še več," je opozorila.
Še ena bojazen po besedah predstavnika zbornice Alberta Kekca preti podjetjem, ki svoje delavce pošiljajo na delo v tujino, saj naj bi jim predlagani zakon o izvajanju čezmejnih storitev povzročil velike dodatne stroške dela, zaradi česar bo marsikatero podjetje začelo razmišljati o selitvi v tujino ali odpovedi poslov.
2