Država brez pravih ukrepov za zmanjšanje porabe sveč #video

Video: Planet TV

Pred vrhuncem prometa z nagrobnimi svečami je računsko sodišče objavilo poročilo, ki se nanaša na obdobje od leta 2015 do 2017. Ugotavljajo, da država, čeprav smo v samem vrhu po prižigu nagrobnih sveč na prebivalca, ni bila dovolj učinkovita pri ravnanju z odpadnimi svečami in zmanjšanju uporabe. Številne prižgane sveče pa seboj prinesejo težave z njihovim vplivom na okolje.

Uredbe niso sprejeli, da bi zmanjšali porabo

V Sloveniji vsako leto prižgemo okoli 16 milijonov sveč, kar pomeni, da vsak Slovenec v povprečju na grobove odnese osem sveč na leto. Okoli praznika ob spominu na mrtve za 1. november na slovenskih grobovih zagori okoli 11 milijon sveč. Slovenski svečarji naj bi med septembrom in novembrom ustvarili od 40 do 50 odstotkov letnega prometa od prodaje sveč.

Čeprav je bilo v zadnjem letu odpadnih sveč za več kot 6.400 ton, je država od tega pobrala le 24.780 tisoč evrov okolijske dajatve. Ob predpostavki, da nagrobna sveča stane dva evra in tehta 400 gramov, je država v letih 2015 in 2016 v povprečju pobrala le 0,08 odstotka okoljske dajatve glede na vrednost vseh prodanih sveč skupaj.

In kljub temu, da je Slovenija v vrhu po porabi nagrobnih sveč, ne izvaja nobenih ukrepov za zmanjševanje porabe, podobno pa ugotavlja tudi računsko sodišče.

"Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ni bila sprejeta zaradi tega, temveč zato, da se te odpadke usmeri z odlagališč odpadkov v postopke, ki so višje na hierarhiji ravnanja z odpadki, predvsem v recikliranje," odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

Vojna v vrhu Banke Slovenije 

Kdo nosi stroške?

Odpadne sveče prevzamejo štiri pooblaščena podjetja, podatki o tem, koliko kilogramov odpadnih sveč tudi predelajo, pa se med institucijami razlikujejo, kar po mnenju računskega sodišča zmanjšuje učinkovitost sistema.

Po zakonu morajo proizvajalec, pridobitelj in uvoznik nagrobnih sveč na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih nagrobnih sveč od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč in za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo.

Druge predpisane stroške, povezane z ravnanjem z nagrobnimi svečami, pa nosijo upravljavci pokopališč, izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in zbiralci odpadnih nagrobnih sveč.

Prodaja asfalta pred volitvami skokovito naraste #video 

V letu 2015 in 2016 izvedli najmanj inšpekcijskih nadzorov

Po mnenju ministrstva za okolje in prostor bi bilo za večjo učinkovitost pri odpadnih nagrobnih svečah treba okrepiti nadzor nad denarnim tokom oziroma plačevanjem predpisanih stroškov.  Inšpektorji so na tem področju v letih 2015 in 2016 izvedli najmanj nadzorov v zadnjih sedmih letih.

Pet slovenskih svečarjev ustvari več kot tri milijone evrov prihodkov. Foto: Ana Kovač

Bruselj neomajen: bomo vendarle prodajali vsaj majhen delež NLB? 

Pet slovenskih svečarjev z več kot tremi milijoni evrov prometa

Ob pogostih prižigih nagrobnih sveč med Slovenci v zadnjih dveh letih rastejo tudi povprečni prihodki v panogi. Devet svečarjev je v letu 2016 ustvarilo več kot milijon evrov prihodkov, pri petih pa je promet presegel tri milijone evrov.

V zadnjih treh letih je na vrhu lestvice po podatkih poslovnega imenika Bizi.si Ilkos iz Gorišnice pri Ptuju, ki pa mu promet v zadnjih dveh letih upada. Povprečni prihodki podjetij v panogi svečarjev za leto 2016 znašajo 785 tisoč evrov, v zadnjih dveh letih pa ni bilo ustanovljeno nobeno novo podjetje.

Slovenci prižgemo okoli 15 milijonov nagrobnih sveč na leto. Foto: Bor Slana

Prižgite svečo manj in jih prav reciklirajte

Pri društvu Ekologih brez meja svetujejo, da se pokojnih okoli 1. novembra spomnijo na način, bolj prijazen do okolja.

"Tako, da prižgejo svečo manj, če pa se temu ne morejo ali ne želijo izogniti, naj izberejo alternative, bolj prijazne do okolja, na primer sveče iz odpadnega olja. Prav tako je zelo pomembno, da sveče odložimo v za to namenjene zabojnike," pravi direktorica Ekologov brez meja Katja Sreš.