SiolNET. Posel danes Novice
8,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vojna v vrhu Banke Slovenije

8,80

termometer

Boštjan Jazbec
Foto: STA

Razkol v vrhu Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega sistema, je vse večji.

Nesoglasja med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in viceguvernerji po naših informacijah tako že hromijo normalno delovanje te institucije. Najnovejše jabolko spora je vodja nadzora bančnega poslovanja Matej Krumberger, ki je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo.

Krumbergerja se je želel znebiti že Kranjec

Krumberger je bil na položaj imenovan leta 2009, tik po izbruhu finančne krize. Že nekdanji guverner Marko Kranjec mu je očital preblag pristop pri nadzoru bank in zadrževanje nekaterih informacij.

Matej Krumberger je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo. Matej Krumberger je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo. Foto: STA "Nadzor vsebinsko ni bil na višini, ki je bila takrat potrebna. Po mojem stališču je bil nadzor že od leta 2007 preveč toleranten. Bil je premalo strog, v nadzoru je škripalo," je Kranjec pozneje govoril na zaslišanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.

Leta 2013 je zato Kranjec želel Krumbergerja razrešiti s položaja, a je temu nasprotovala Stanislava Zadravec Caprirolo, tedanja viceguvernerka, odgovorna za nadzor, ki od letos vodi Združenje bank.

Molčal je v Probanki

Kranjec je kmalu odšel iz Banke Slovenije, nasledil pa ga je Jazbec. Septembra 2013 je Banka Slovenije odredila nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

To je spet odprlo vprašanje o tem, kaj je nadzor centralne banke počel v letih pred tem. Sploh ker je tudi Krumberger pozneje pred komisijo priznal, da so prve težave v Factor banki zaznali že leta 2010, torej tri leta prej.

Na odprtem delu zaslišanja Krumberger ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je od Probanke kdaj zahteval razkritje podatkov o mreženju lastništva okrog te banke in povezav njenih vodilnih s pomembnejšimi komitenti. Lanskega novembra pa je komisija napovedala, da bo Krumbergerja ovadila zaradi lažnega pričanja - in to skupaj z nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk.

Banka Slovenije molči

Kljub temu je Jazbec po naših informacijah na ponedeljkovi seji Sveta Banke Slovenije predlagal, da bi Krumberger dobil nov, že tretji mandat. Temu so nasprotovali preostali viceguvernerji. Pri tem naj bi izpostavljali prav njegovo domnevno preslabo delo pri nadzoru bank.

Boštjan Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Boštjan Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Foto: Matej Leskovšek Uradnih pojasnil Banke Slovenije o dogajanju nam v treh dneh ni uspelo dobiti. Na vprašanja, ali je svet odločal o novem mandatu Mateja Krumbergerja, ali ga je dobil in kdaj se mu izteče aktualni mandat, niso odgovorili.

Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Na seji je po naših informacijah že napovedal, da bo to tudi storil.

Spori se vlečejo že več mesecev

Gre za nadaljevanje "vojne" med Jazbecem in viceguvernerji, ki se vleče že več mesecev. Guverner namreč na mizo sveta Banke Slovenije že nekaj časa prinaša kadrovske predloge, ki jih viceguvernerji kot po tekočem traku zavračajo.

Že junija so tako prižgali rdečo luč prvemu predlogu o ponovnem imenovanju Mateja Krumbergerja. Isto usodo je doživelo več drugih imen, ki jih je predlagal Jazbec, med drugim vodja notranje revizije Darko Dolinar in vodja oddelka za finančno statistiko Matjaž Noč.

Vprašanja in odgovori

1. Ali je svet odločal o novem mandatu g. Mateja Krumbergerja, direktorja oddelka nadzora?

DA.

2. Če, ali je g. Krumberger dobil nov mandat?

Svet BS predloga o imenovanju ni sprejel. V skladu z internimi pravili je možno podaljšanje mandata za eno leto.

3. Kdaj se mu aktualni mandat izteče?

G. Krumbergerju se aktualni mandat izteče 31.1.2018.

Jasna Iskra dobila rdečo luč

Najbolj je Jazbec vztrajal pri ponovnem imenovanju direktorice pravnega oddelka Jasne Iskra. Svet Banke Slovenije je predlog že dvakrat zavrnil, in to soglasno. 

Jasna Iskra Foto: STA Kljub temu ga je Jazbec konec avgusta ponovno dal na mizo – tudi takrat brez uspeha. Razlog: sporni špekulativni posli podjetja Arksi v lasti družine Iskra z delnicami, ki jih je financirala propadla Factor banka. 

Na Siol.net smo takrat razkrili, da je stečajni upravitelj podjetja Arksi Matjaž Nanut napovedal vložitev odškodninske tožbe proti nekdanjim vodilnim, med katerimi je bila tudi Jasna Iskra. 

Opozoriti velja, da se je Banka Slovenije tudi pri odločanju o mandatu Jasne Iskra zavila v molk. Odgovore na naša vprašanja so nam poslali šele tri dni po objavi članka, natančneje v petek pozno popoldne. Objavljamo jih v okvirju.

Svet Banke Slovenije, ki ni po volji Jazbeca

Da se bodo razmerja moči v Banki Slovenije z imenovanjem nekaterih novih viceguvernerjev spremenila, je postalo jasno že leta 2015, ko državni zbor dotedanjega viceguvernerja Janeza Fabijana ni imenoval za nov mandat.

Državni zbor leta 2015 dotedanjega viceguvernerja Janeza Fabijana ni imenoval za nov mandat. Državni zbor leta 2015 dotedanjega viceguvernerja Janeza Fabijana ni imenoval za nov mandat. Foto: Klemen Korenjak Takrat je Jazbec dobil prvi signal, da mu je večina politike, ki ga je dve leti pred tem skoraj soglasno podprla ob imenovanju za guvernerja, zaradi načina izpeljave sanacije bank obrnila hrbet. Banko Slovenije so nato morali eden za drugim zapustiti viceguvernerji, ki so bili del Jazbečeve ekipe v času sanacije bank.

Nasledila so jih imena, ki niso bila po volji guvernerja: Primož Dolenc, Marko Bošnjak, Jožef Bradeško in Irena Vodopivec Jean. O vseh kandidatih, ki so imeli bolj ali manj tiho podporo guvernerja, v državnem zboru sploh niso odločali.

V sporu z državo

Nov velik udarec za Jazbeca je bila preiskava sanacije bank. Kriminalisti so ga osumili, da je skupaj z Janezom Fabijanom in Stanislavo Zadravec Caprirolo Novi Ljubljanski banki (NLB) omogočil skoraj 300 milijonov evrov premoženjske koristi.

Zaradi preiskav se je Jazbec zapletel v odkrit spopad z državo. Že lani je centralna banka zaradi hišnih preiskav na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo proti Republike Slovenije. Jazbecu je v bran stopila Evropska centralna banka (ECB), ki je zahtevala, da imuniteta, ki jo v pravnem redu EU uživa ECB, velja tudi za posamezne centralne banke, čemur je nasprotoval minister za pravosodje Goran Klemenčič.

Vlada nato avgusta letos Jazbecu ni dala soglasja za kandidaturo za predsednika odbora guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, najvišjega odločevalskega organa obeh mednarodnih finančnih institucij.

Želi ohraniti "kontinuiteto"?

Prav v sanaciji bank velja iskati razloge za spore v vrhu centralne banke. Jazbecu namreč po naših informacijah viceguvernerji očitajo, da želi na ključnih položajih v Banki Slovenije ohraniti "kontinuiteto" - torej imena, ki so pomembne položaje v Banki Slovenije zasedala v času sanacije bank.

Državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu vodi poslanec SDS Anže Logar. Državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu vodi poslanec SDS Anže Logar. Foto: Ana Kovač V njej je imela recimo pomembno vlogo Jasna Iskra. Leta 2013 je delovala v komisiji, ki je potrjevala sezname poznejših komitentov Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Predsedoval ji je Mitja Mavko, tedanja desna roka ministra za finance Uroša Čuferja.

Istega leta pa je na novinarski konferenci pojasnjevala razloge za odločitev Banke Slovenije o uvedbi nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke.

Zakaj so ovadili Krumbergerja?

Nekoliko večja neznanka je Krumberger, ki v času sanacije bank ni bil v "prvi bojni liniji". Kranjec je namreč na zaslišanju v državnem zboru potrdil, da z njegovim delom že v letih 2012 in 2013 niso bili zadovoljni nekateri drugi člani sveta Banke Slovenije, recimo viceguvernerja Darko Bohnec in Janez Fabijan.

Na vprašanje, zakaj ga je septembra 2013 ponovno imenoval za direktorja nadzora bančnega poslovanja, je Jazbec v državnem zboru odgovoril, da "Matej Krumberger dobro opravlja svoje delo".

Matej Krumberger Komisija je nato v poročilu Krumbergerja - skupaj z Kranjcem, nekdanjim guvernerjem Mitjo Gasparijem ter več drugimi nekdanjimi viceguvernerji in uslužbenci - navedla med "posameznimi člani Banke Slovenije, ki kot odgovorne in pooblaščene osebe niso storile vsega, kar bi morale, ali pa so storile celo nekaj, česar ne bi smele".

"Zaradi navedenega bi bilo posameznim članom mogoče, glede na čas opravljanja funkcije, položaje, ki so jih zasedali, in vlogo pri (ne)storjenih in opustitvenih dejanjih, očitati predvsem sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi," je zapisala komisija.

Odgovori Banke Slovenije 1. 9. 2017

1.    Kdaj se izteče mandat ga. Iskra?

Konec februarja 2018.

2.    Ali bo guverner Banke Slovenije, g. Boštjan Jazbec, svetu BS predlagal njeno ponovno imenovanje?

Da.

3.    Če, kdaj je seja sveta BS?

Bila je v torek, 29. septembra. (Verjetno pomota pri mesecu in gre za 29. avgust, op. a.)

4.    Kako g. Jazbec komentira vlogo ga. Iskra v podjetju Arksi, ki je v lasti njene družine, in njeno domnevno sodelovanje pri umikanju premoženja pred upniki?

Zaradi vseh očitkov, ki so rezultat nepoznavanja vseh podatkov, je Banka Slovenije naročila neodvisen pregled dokumentacije podjetja Arksi. Ugotovitveni sklep je bil, da je iz prejete dokumentacije razvidno, da je Factor banka, d. d., v postopku izterjave dobila poplačano celotno glavnico, obresti in zamudne obresti, zato menimo, da ni imela razloga za morebitne odpise danega posojila družbi ARKSI, d. o. o., iz naslova Pogodbe o okvirnem limitu. Ponovnih očitkov na podlagi novih domnev ne komentiramo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 40
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin