Slovenija naj bi do leta 2030 postala eno najprivlačnejših okolij za startupe

Osnutek strategije so danes objavili na spletu in do 7. junija zbirajo pripombe nanj. "Prepričani smo, da je to pravilna smer. Želimo si pridobiti močan javni odziv, da do konca poletja pripravimo dokončno gradivo," je povedal Matevž Frangež.

Na ministrstvu poudarjajo, da Slovenija trenutno po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosega le 23 odstotkov realizacije startup standardov European Startup Nations Alliance (ESNA).

Da bi to spremenili, so v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravili izhodišča, ki vključujejo analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo s cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter predloge ukrepov na podlagi petih strateških pobud za dosego teh ciljev.

Želijo si desetkrat več investicij v startupe

Do leta 2030 želijo tako doseči desetkrat več investicij v startupe. Med cilji je, da v Sloveniji ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev, kar je dvakrat več kot danes, ter da so slovenska startup in scaleup podjetja vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev programov Evropskega sveta za inovacije (EIC).

Med predlaganimi ukrepi za izboljšanje podpornega okolja so izboljšanje dostopa do nepovratnih sredstev in posojil ter razvoj mreže inkubatorjev in tehnoloških parkov za razvoj podjetništva. Med drugim napovedujejo tudi mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov (startup viza), spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital, privlačen model opcijskega nagrajevanja zaposlenih in novo obliko pravne organiziranosti zagonskih podjetij – ideja vitke delniške družbe.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zadovoljni, da je bila večina njihovih predlogov upoštevana. "Poslovno okolje v Sloveniji za zdaj ni privlačno za startup podjetja. Številni zakoni ne upoštevajo specifike teh podjetij, zato jih omejujejo v rasti. Zaradi tega uspešna podjetja pogosto selijo svoj sedež v tujino, kar negativno vpliva na davčne prihodke Slovenije," je sporočila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Poudarila pa je, da pravo delo šele čaka, saj je treba spremeniti vrsto zakonov, da bi dosegli zastavljene cilje.

"Slovenija se vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema"

Predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria Iztok Seljak meni, da so na tem področju spremembe nujne. "Slovenija se vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. Startupi in slovenska startup skupnost so naravni promotorji samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja," je dejal na novinarski konferenci v okviru konference Podim, ki velja za enega najpomembnejših tehnoloških in startup dogodkov v tem delu Evrope.

Na konferenci letos sodeluje več kot 70 mednarodnih govorcev, vključuje pa tudi razstavo izbranih 86 domačih in tujih startup podjetij ter finale tekmovanja Podim Pitching Competiton. Med drugim je prihod na konferenco napovedalo več kot 50 različnih evropskih skladov tveganega kapitala in drugih vrst zasebnih vlagateljev, ki po navedbah organizatorjev upravljajo z več kot 3,3 milijarde evrov vrednimi investicijskimi skladi. Ti se lahko v Mariboru srečajo z več kot 200 tehnološkimi podjetniki, ki za svojo rast iščejo investitorje.