Slovenija lani z 0,5 odstotka BDP presežka v javnih financah

Lani je po navedbah statistikov prišlo do preobrata v stopnjah rasti. Rast izdatkov je bila s 5,2 odstotka višja od rasti prihodkov s 4,8 odstotka. "Medletna rast prihodkov je bila 4,8-odstotna in podobna nominalni rasti BDP pri 4,9 odstotka. Kljub še vedno ugodnim ekonomskim trendom se je v javnih financah že pokazal vpliv umirjanja gospodarske rasti," so ocenili.

Lani izrazita rast plač in socialnih prejemkov

V primerjavi z 2018, ko je rast prihodkov znašala 7,1 odstotka, so se prilivi v državni proračun lani začeli umirjati. Precej nižji so bili prilivi nedavčnih prihodkov iz udeležbe pri dobičku finančnih družb, v katerih je imela država lastniške deleže. Država je imela lani nominalno prihodke še vedno višje od izdatkov, so pa ti naraščali počasneje od državne porabe, kjer je bila rast 5,2-odstotna.

Lani je bila zabeležena izrazita rast plač in socialnih prejemkov. Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj je država lani stroške plač povečala za 7,9 odstotka ali 399 milijonov evrov, socialne prejemke pa za 5,1 odstotka ali 361 milijonov evrov. Sredstva za zaposlene se intenzivneje povečujejo od leta 2016, socialni prejemki pa od 2017 dalje, so dodali v statističnem uradu.

Primarni izdatki, torej izdatki brez tistih za obresti, so se lani povečali za 1,082 milijarde evrov. Rast je bila šestodstotna in podobna kot v letu 2018.

Občine so poslovale s primanjkljajem v višini 42 milijonov evrov

Država je lani znova najbolje poslovala na centralni ravni. Presežek je znašal 291 milijonov evrov, kar je 105 milijonov evrov manj kot predlani. Občine so poslovale s primanjkljajem v višini 42 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa so leto 2019 zaključili z minimalnim presežkom v višini 12 milijonov evrov.

Slovenija je dolg države znižala na 66,1 odstotka BDP. To se je zgodilo zaradi aktivnega upravljanja dolga. Država je zapadli dolg refinancirala z novimi evrskimi obveznicami po nižjih obrestnih merah, kar je ugodno vplivalo na nadaljnje zniževanje izdatkov za obresti.

Lani je država za stroške obresti namenila 1,7 odstotka BDP ali 821 milijonov evrov. Zaradi portfelja obrestnih zamenjav oz. izvedenih finančnih instrumentov so se lani nekoliko povečale obveznosti iz kratkoročnih posojil, na kar je v pretežni meri vplivalo lansko gibanje obrestnih mer na finančnih trgih.

330 milijonov evrov presežka v javnih financah

Slovenske javne finance so v letu 2018 po revidiranih podatkih statističnega urada ustvarile 330 milijonov evrov presežka oz. 0,7 odstotka BDP. Revidiran primanjkljaj za leto 2017 se je povečal na 21 milijonov evrov, s čimer so bile javne finance izravnane, prej je država beležila javnofinančni primanjkljaj.

Ministrstvo za finance je lansko jesen pričakovalo, da bo Slovenija lani ustvarila javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP, javni dolg pa naj bi se znižal na 66,3 odstotka BDP.