stanovanja
Torek, 13. 9. 2022, 16.32
9 mesecev, 1 teden
Kakovost slovenskih stanovanjskih razmer
Skrb vzbujajoče številke o (ne)ustreznosti slovenskih bivalnih prostorov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
2
Kar 21 % slovenskega prebivalstva živi v bivalnih prostorih, ki so vlažni in plesnivi.
Vsak peti prebivalec Slovenije živi v vlažnih in plesnivih domovih, je pokazala letošnja raziskava Barometer zdravih domov (Healthy Homes Barometer), ki jo izvaja skupina Velux.
Medtem ko mnogi gledajo z negotovostjo v prihajajočo zimo, ki med drugimi grozi z dragimi energenti, se prepogosto pozablja, da energetska revščina – sicer v manjšem obsegu – obstaja že od prej, tudi pri nas in tudi v razvitejših državah Zahodne Evrope.
Energetska revščina ni od letos, a se krepi
Že julija lani je evropska zveza nacionalnih organizacij za delo z brezdomci FEANTSA ocenila, da kar 50 milijonov evropskih gospodinjstev živi v energetski revščini – to pomeni, da se morajo vsak dan znova odločati, ali bodo ta dan jedli ali se ogrevali.
Niti Slovenija ni imuna na to: letošnja raziskava Barometer zdravih domov, tokrat sedma po vrsti, je razkrila, da si (že pred zadnjimi občutnimi podražitvami energentov) osem odstotkov prebivalcev naše države ni moglo privoščiti ogrevanja svojih domov.
Neustrezne bivalne razmere so vir povečanega zdravstvenega tveganja
V Sloveniji tako ugotavljajo, da 21 odstotkov prebivalstva živi v plesnivih in vlažnih domovih, kjer je do 40 odstotkov večja verjetnost za nastanek dihalnih težav, najpogosteje astme.
Vlaga v bivalnih prostorih močno povečuje tveganje za razvoj težav in bolezni dihal.
Zaradi drugih razlogov, kot so pomanjkanje dnevne svetlobe, ki lahko vodi do motenj spanja ali celo depresije, prekomeren hrup in neustrezna toplotna izolacija, se delež naših sokrajank in sokrajanov, ki bivajo v neustreznih stanovanjskih razmerah, poveča na kar eno tretjino.
Rešitev je trajnostna prenova domov
Neustrezne bivalne razmere povzročajo zdravstvene težave, zlasti ranljivi so otroci. Sistemska, žal tudi draga, a vendarle nujno potrebna rešitev, je trajnostna prenova takšnih domov.
S tem se ne izboljšujejo zgolj bivalne razmere stanovalk in stanovalcev v teh prostorih, temveč prispevamo tudi k zmanjšanju vpliva na okolje, kajti trajnostna obnova prinaša tudi manjšo porabo energije.
21 % – živijo v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti,
15 % – izpostavljeni so hrupu sosedov in/ali ulice,
8 % – ne morejo ustrezno ogrevati svojega doma,
4 % – imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe ali pretemen dom.
Premostitev in koristna navada je prezračevanje
Čeprav je zavest o onesnaženosti zunanjega zraka vedno bolj prisotna, se več kot tri četrtine anketirancev ne zaveda, da je onesnažen zrak težava tudi v zaprtih prostorih in da je neredko kakovost zraka v zaprtih prostorih celo slabša kot na odprtem.
Tudi za te težave je rešitev trajnostna obnova bivalnih prostorov, do takrat in tudi pozneje pa kratkoročno in sproti učinkuje redno in premišljeno prezračevanje, katerega učinkovitost smo spoznali pri spopadanju s pandemijo covid-19.
Prezračevanje prostorov izboljšuje kakovost notranjega zraka in med drugim zmanjšuje obremenitev bivalnih prostorov s patogeni, zato je imelo pomembne učinke tudi med obvladovanjem epidemije.
Dobro za posameznika, dobro za družbo v celoti
Na trgu je tudi vedno več izdelkov za čiščenje zraka ter sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave, pri čemer je pomembna izbira kakovostnih naprav in sistemov.
Ne nazadnje je zagotavljanje zdravih stavb družbeno pomemben proces, saj se s tem poleg nespornih učinkov za bolj zdravo življenje, ohranjanje okolja, zmanjšanje obremenitev zdravstvenega sistema in gospodarstvo (do 2050 bi lahko v Evropi tako zbirno prihranili več kot eno milijardo evrov), zmanjšuje neenakost med ljudmi in se vsem omogočajo temeljni pogoji za dostojno življenje.
2