Četrtek, 12. 10. 2023, 11.23
6 mesecev, 2 tedna
Sankcije Zahoda Rusiji ne škodijo? To pravijo številke.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,35
Zakaj so energenti za Rusijo pomembni? Prodaja energentov je bila vse od razpada Sovjetske zveze glavno gonilo ruskega gospodarskega napredka in obdavčitev prodaje glavni vir državnega proračuna. Po podatkih OECD iz leta 2020 je proizvodnja energentov leta 2018 predstavljala kar slabih 40 odstotkov vse industrijske proizvodnje v Rusiji. Letno dni prej so fosilna goriva predstavljala 63,2 odstotka ruskega izvoza. Davčni prihodki od zemeljskega plina in goriv pa so napolnili več kot tretjino državne blagajne leta 2016.
Ali Rusija iz gospodarskega vidika res ne potrebuje Evrope in je zaradi gospodarskih vezi s Kitajsko in Indijo brez težav prebrodila sankcije Zahoda? Kot kažejo številke, vsaj na področju energentov sankcije Zahoda delujejo in Rusija (še?) ni našla novih trgov za svoje energente, ki bi nadomestili izpad evropskega trga. Je pa od začetka invazije doživelo preporod rusko gospodarstvo, ki ni povezano z energenti.
Kaj se pravzaprav dogaja v ruskem gospodarstvu in v kakšnem stanju so ruske javne finance od začetka invazije na Ukrajino, je težko reči. Informacij je malo, njihova verodostojnost je vprašljiva.
Vse od februarja lani, ko je Zahod zaradi morije ruskih vojakov v Ukrajini začel uvajati sankcije, se mnogi sprašujejo, ali te res delujejo. In v mnogo državah po Evropi se vrstijo pozivi politikov, da stara celina z zmanjševanjem odvisnosti od ruskih energentov bolj škodi sebi kot pa Kremlju.
Vendar, kot kažejo uradne številke ruskega finančnega ministrstva (na katerih temelji spodnja analiza), je postopen konec evropskih nakupov nafte in zemeljskega plina do določene mere prizadel finance Kremlja. Kljub trditvam mnogih, da bo Rusija brez težav nadomestila evropski trg s prodajo Indiji in Kitajski, se vsaj za zdaj to še ni zgodilo.
Spodnji graf kaže uvoz surove nafte iz Rusije v Evropsko unijo (v tisočih ton)
Rubelj in njegova vrednost
Preden se spustimo v drobovje ruskih javnih financ, je treba analizirati rusko valuto rubelj in gibanje njene vrednosti. Ta je pomembna tudi zaradi dejstva, da so vse številke, uporabljene v analizi, izvorno izražene v rubljih.
V ekonomski teoriji velja poenostavljeno pravilo, da je vrednost domače valute povezana s tem, kako dobro gre domačemu gospodarstvu. To izhaja predvsem iz poenostavljenega dejstva, da več denarja ko ljudje imajo (ko gre dobro podjetjem, imajo zaposleni višje plače, lastniki višje dobičke …), več trošijo. Posledično potrebujejo več denarja (domače valute), da lahko kupijo stvari, ki jih želijo imeti. Torej tudi za denar velja pravilo ponudbe in povpraševanja. Večje ko je povpraševanje po določeni valuti, večja je njena vrednost.
Spodnji graf kaže gibanje vrednosti ruskega rublja v razmerju do ameriškega dolarja. (vir: tradingeconomics.com)
Tudi zaradi zapisanega je od začetka ruske invazije (predvsem pa v zadnjih 12 mesecih) rubelj pospešeno izgubljal vrednost. Vse manj je bilo povpraševanja po ruskih energentih, zaradi sankcij Zahoda pa je trpel tudi ruski izvoz drugih dobrin in surovin. Dodatno težavo za rubelj predstavlja tudi dejstvo, da se je Rusija z izvozom usmerila v Indijo in Kitajsko. Ti dve državi pa sta pripravljeni kupovati ruske energente (predvsem surove nafte) le v svojih lastnih valutah (torej v kitajskem juanu in indijski rupiji).
Težavo za vrednost rublja pa predstavlja tudi pobeg tujega in domačega kapitala iz Rusije. Povpraševanje po tujih valutah (prek katerih je kapital bežal iz države) je namreč predstavljal dodaten pritisk na vrednost rublja, saj so bili ljudje (in predvsem podjetja) primorani sprejeti zelo neugoden menjalni tečaj.
Če pogledamo, kaj vse omenjeno pomeni v praksi: pred enim letom so Rusi za en ameriški dolar morali odšteti približno 65 rubljev, v zadnjih tednih pa okoli sto rubljev.
Rusija je težavo z vrednostjo rublja prepoznala in začela sprejemati določene ukrepe. Najopaznejši ukrep je bil dvig obrestnih mer, kar je ruska centralna banka uradno storila zaradi boja z inflacijo. Vendar, kakor kaže spodnji graf, je Rusija od začetka invazije razen v delu lanskega leta imela nižjo inflacijo kot pa npr. Slovenija.
Inflacija
Na številke o stanju ruskih javnih financ vpliva tudi inflacija v Rusiji. Inflacija je pomembna predvsem iz vidika vrednosti dobrin in storitev, od katerih Rusija pobira davke. Torej, večja ko je vrednost določene storitve (ki se je podražila zaradi inflacije), več davka (v absolutnih številkah) pobere država.
Inflacija v Rusiji se je glede na podatke ruskega statističnega urada od začetka invazije gibala zelo različno. Takoj po napadu na Ukrajino je začela počasi rasti in se je konec leta 2022 ustavila pri približno osmih odstotkih. V začetku leta 2022 je eksplodirala in v nekaj mesecih skočila na okoli 17 odstotkov. V začetku letošnjega leta je začela pospešeno padati in je bila nekaj mesecev pod petimi odstotki, kar je veliko nižje kot recimo v Sloveniji. V zadnjih mesecih pa je začela spet rasti in je trenutno pri okoli petih odstotkov.
Spodnji graf kaže stopnje inflacije v Rusiji po posameznih mesecih.
Prihodki od nafte in zemeljskega plina – sankcije delujejo? Številke kažejo, da …
Leta 2022 so davčni prihodki (izraženi v rubljih) od energentov v Rusiji zelo porasli, v primerjavi z letom 2021 je Kremelj pobral za četrtino več davkov. Porast prihodkov se lahko pripiše visoki ceni nafte in zemeljskega plina ter nakupom EU, ki se je pripravljala na zimo in je želela napolniti skladišča energentov. Drugačna zgodba pa se piše letos.
Do avgusta letos so ruski davkarji pobrali za skoraj 40 odstotkov manj davkov od prodaje energentov oz. za dobrih deset odstotkov manj kot leta 2021.
Cena nafte
Na davčne prihodke od prodaje energentov vpliva tudi njihova cena. Torej, dražja ko je nafta, več denarja (v absolutnih vrednostih) se steče v državno blagajno. Cena ruske surove nafte na mednarodnih trgih se je od začetka invazije (vrednost je izražena v ameriških dolarjih za sod) gibala zelo podobno kot cena nafte drugih držav.
V spodnjem grafu je na osi y cena sodčka nafte v ameriških dolarjih.
Drugi davčni prihodki – preporod ruskega gospodarstva?
Medtem ko so davčni prihodki od energentov letos padli, pa preporod od začetka ruske invazije doživlja rusko gospodarstvo, ki ni povezano z zemeljskim plinom in nafto. Medtem ko so bili davčni prihodki leta 2022 približno enaki (izraženo v ruskih rubljih) kot leto poprej, so letos dobesedno eksplodirali. Do letošnjega avgusta so ruski davkarji iz tega naslova pobrali za skoraj petino več davkov kot v letih 2021 in 2022.
Kaj se skriva za ruskim gospodarskim preporodom, iz pregleda davkov ni jasno, saj rusko finančno ministrstvo ne razkriva podrobnejših podatkov.
Kaj se torej dogaja z rusko državno blagajno?
Če potegnemo črto med prihodki in odhodki, ugotovimo, da ruska državna blagajna od začetka vojne v Ukrajini vsak mesec beleži primanjkljaj. Medtem ko so ruski davkarji lani pobrali za deset odstotkov več davkov kot leta 2021, pa so številke za letošnje leto bolj črnoglede. Do avgusta letos se je v rusko državno blagajno steklo za 3,4 odstotka manj denarja kot v enakem obdobju lani.
Na drugi strani pa odhodki državnega proračuna ves čas naraščajo. Lani so zrasli za četrtino v primerjavi z letom 2021. Letos pa je poraba Rusije v prvih osmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasla še za 11 odstotkov.
To o uspehu sankcij pravi EU
"Iz gospodarskih kazalnikov je razvidno, da so omejevalni ukrepi proti Rusiji, sprejeti v Evropi in drugod, vplivali na rusko gospodarstvo," je zapisano na uradnih spletnih straneh Sveta Evropske unije. Med argumenti za to trditev navajajo upad mednarodne trgovine z Rusijo, krčenje njenega BDP in zmanjševanje prihodkov od fosilnih goriv. Omenijo še 300 milijard evrov rezerv ruske centralne banke, ki so zamrznjene. Več na spletni strani Sveta Evrope.
Rusija in Slovenija
Rusija kljub vojni ostaja pomembna gospodarska partnerica Sloveniji in je glede na podatke Spirita 11. najpomembnejša trgovinska partnerica. Glavnino izvoza v Rusijo še vedno predstavljajo zdravila, slovenska podjetja so leta 2022 izvozila za 635 milijonov evrov farmacevtskih proizvodov.
Največ iz Rusije še vedno uvozimo surovin in energentov, leta 2022 smo samo za te proizvode v Rusijo poslali 1,1 milijarde evrov.
Kot je razvidno s spodnjega grafa (vir: Izvozno okno), je sodelovanje med obema državama lani podiralo rekorde. Razlog za visok porast vrednosti uvoza lahko najverjetneje pripišemo rasti cen energentov in polnjenju slovenskih skladišč z ruskim plinom in nafto.
