Torek, 13. 4. 2021, 10.54
3 leta, 6 mesecev
Reforma taksi prevozov: obetajo se nižje cene in višja kakovost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,51
53
Za vse voznike in taksiste bodo veljala popolnoma enaka pravila glede plačevanja davkov in delovnopravnih razmerij. "Nelojalna konkurenca bi bila le v primeru, če novim platformam ne bi bilo treba spoštovati enake regulative kot taksi službam," poudarja ekonomist Anže Burger.
"Obetamo si lahko nižje cene, višjo kakovost in večjo dostopnosti storitev," o spremembi zakona o prevozih, ki bo v Sloveniji delovanje omogočila digitalnim platformam, kot je Uber, pravi ekonomist Anže Burger in dodaja, da je konkurenca "ena najboljših stvari, kar se jih je človeštvo spomnilo".
Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim želijo zagotoviti modernizacijo in digitalizacijo ponujanja prevozov v Sloveniji. Predlog predstavlja pravno podlago za prihod spletnih platform, kot so Lyft, Bolt in Uber, ki so v veliki večini razvitih držav običajen del vsakdana.
V skladu z novim zakonom tako taksimetri ne bi bili več obvezni niti za taksiste, saj se pri prevozih, dogovorjenih prek spletnih platform, cena prevoza dogovori vnaprej, kar pomeni, da je potnik, še preden sede v avto, natančno seznanjen s tem, koliko bo plačal za prevoz.
Bi pa vozniki prek teh platform po predlogu potrebovali licenco, enako kot jo potrebujejo taksisti. Za vse voznike in taksiste bodo veljala tudi popolnoma enaka pravila glede plačevanja davkov in delovnopravnih razmerij.
"Slovenija po ustavi omogoča prosto podjetniško pobudo"
Ekonomist Anže Burger poudarja, da Slovenija po ustavi omogoča prosto podjetniško pobudo. Če nekdo ocenjuje, da je Uber dober poslovni model, ni nobenega razloga, da bi mu ga kdorkoli prepovedoval ponujati, "seveda pod pogojem, da upošteva zakonodajo Republike Slovenije".
"V Sloveniji lahko kdorkoli ustanovi svoj platformo za prevoze in s konkurenco prepreči vstop velikim tujim platformam. Ne vidim razloga, zakaj kdo v Sloveniji ne bi znal tega narediti," pravi Burger.
"Uber voznikom pobira precej manjše provizije kot taksi službe"
Po njegovih besedah imajo Uberjevi vozniki marsikje v tujini višje neto dohodke kot vozniki pri taksi službah, saj ti plačujejo znaten delež svojih prihodkov lastnikom. "Uber namreč pobira precej manjše provizije kot taksi službe," je poudaril.
Glede očitkov o nelojalni konkurenci, ki naj bi jo predstavljale digitalne platforme, pravi, da bi do te prišlo le, če jim ne bi bilo treba spoštovati enake regulative kot taksi službam. "Treba je poskrbeti, da za vse veljajo enaka pravila. Konkurenca sama po sebi pa je zelo zaželena in je ena najboljših stvari, kar se jih je človeštvo spomnilo," je dejal.
"V Sloveniji lahko kdorkoli ustanovi svoj platformo za prevoze in s konkurenco prepreči vstop velikim tujim platformam. Ne vidim razloga, zakaj kdo v Sloveniji ne bi znal tega narediti. Sicer pa je to svobodni trg in moramo pustiti, da tuja podjetja investirajo v Sloveniji. Tudi ko imajo naša podjetja naložbe v tujini, smo tega veseli," je pojasnil. Glede očitkov o nestabilnih prekarnih delovnih razmerjih tako taksistov kot voznikov prek spletnih platform pa je dejal:
"Prekarnost je del življenja. Večina od več kot sto tisoč slovenskih podjetnikov in s. p.-jevcev to živi vsak dan. Vsi podjetniki so v prekarnem položaju, saj skrbijo ne le zase in za svoje družine, ampak tudi za svoje zaposlene in nihče jim ne garantira delovnega mesta."
Kakšne koristi si lahko obetamo?
Poudaril je še, da imajo ponavadi potrošniki z uvedbo spletnih platform na različnih področjih velike koristi. "Vse te platforme, kot so Booking, Airbnb in Uber, so prinesle precej bolj dostopne storitve. Potrošniki si lahko obetamo koristi na račun nižje cene, večje kakovosti in dostopnosti storitev," je sklenil.
Pred kratkim predstavljeni izsledki raziskave družbe Valicon so medtem pokazali, da 69 odstotkov vprašanih podpira spremembe zakonodaje, ki zagotavljajo večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, kakršna je Uber. Mobilne aplikacije na področju taksi storitev bi verjetno uporabljalo 74 odstotkov vprašanih, da bi prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij pozitivno vplival na kakovost storitve na področju taksi prevozov, pa jih je odgovorilo 57 odstotkov.
Med težavami pri uporabi taksi storitev so vprašani najpogosteje navajali preplačilo storitev, vožnjo po daljši poti in neizdajo računa. Skoraj vsi si želijo biti vnaprej seznanjeni s ceno vožnje in časom prihoda taksija.
Taksisti so tudi danes večinoma samostojni podjetniki
Kot smo na Siol.net že pisali, za Uber, Bolt in podobne storitve danes v tujini večinoma delajo taksisti, ki imajo lastno podjetje ali pa so samostojni podjetniki. Ta podjetja neposredno ne zaposlujejo, kar pa dejansko ni drugače kot s številnimi že obstoječimi rešitvami na trgu (na primer finski sistem dostave hrane Wolt). Tudi danes je v Sloveniji velika večina taksistov samozaposlenih, ti pa s prihodom Uberja (ali Bolta) ne bi dobili toliko nove konkurence (število prevoznikov bi se sicer dolgoročno zagotovo povečalo) kakor predvsem nov vir dostopa do strank.
Kot kažejo izkušnje iz bližnjih držav, taksisti kot "espejevci" opravljajo prevoze za različne ponudnike storitev. Uber zanje postane le dodaten vir naročil, ki so še posebej pogosta in priljubljena v turistično razvitih mestih.
Dve leti po reformi na Hrvaškem: to so njihove izkušnje
Z vidika Slovenije je najzanimivejša analiza liberalizacije hrvaškega trga taksi prevozov. Na Hrvaškem je bilo maja leta 2018 licenciranih 3.100 taksistov, v začetku letošnjega leta pa že skoraj pet tisoč.
Hrvati so dovolili uporabo aplikacije namesto taksimetra, poenostavili so postopek licenciranja taksistov, v primeru uporabe aplikacije morajo biti cene prevoza znane vnaprej, poenostavili pa so tudi administrativne postopke lokalnih skupnosti.
Poleg števila prevoznikov se je na Hrvaškem predvsem močno povečalo število uporabnikov taksi storitev. Lani je Uber med turistično sezono uporabilo 200 tisoč tujcev iz 120 različnih držav.
Hrvati so izpeljali tudi nacionalno anketo o zadovoljstvu uporabnikov taksija po reformi trga. Med vprašanimi jih je 79 odstotkov liberalizacijo trga označilo kot pozitivno, deset odstotkov pa kot negativno. Kar 86 odstotkov vprašanih meni, da so po reformi taksi storitve postale dostopnejše.
Med anketiranci se jih 41 odstotkov s taksiji vozi enako pogosto kot prej, 46 odstotkov pa pogosteje. Dobri dve tretjini (67 odstotkov) kot glavni razlog pogostejše uporabe taksijev navajata nižjo ceno. Tudi sicer je 66 odstotkov vseh vprašanih kot glavno značilnost liberalizacije trga navedlo nižjo ceno. Skoraj 30 odstotkov jih je izpostavilo tudi večjo prijaznost taksistov.
53