Sreda, 15. 12. 2021, 16.54
3 leta
Počivalšek nadzornikom GEN-I postavil ultimat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,34
65
Potem ko je gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, nadzornike GEN-I enkrat že pozvalo, naj preverijo zakonitost visokih prejemkov nekdanjega predsednika uprave Roberta Goloba, so jim danes postavili rok do konca leta.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je v začetku decembra uvedlo prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I zaradi (ne)skladnosti prejemkov uprave podjetja z zakonodajo. Na ministrstvu so takrat izrazili pričakovanje, da bodo nadzorniki GEN-I, če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke, zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov.
A ker se nadzorniki do danes niso odzvali na poziv ministrstva, so odgovorne ponovno pozvali, naj jih seznanijo z aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja in jim posredujejo zahtevane izjasnitve z utemeljitvami najpozneje do 31. decembra 2021.
Ponovno so poudarili, da so pogodbena določila nična, če niso v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), in da morajo njihovo skladnost po uradni dolžnosti preverjati organi nadzora. Takole so zapisali na družbenem omrežju Twitter:
Ker se organi nadzora pri družbi GEN-I d.o.o. do danes niso odzvali na poziv #MGRT, naj preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili #ZPPOGD, smo odgovorne ponovno pozvali,
— MGRT RS (@MGRTgov) December 15, 2021
Spomnimo, da je nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob samo leta 2020 vsak mesec prejel okoli 18 tisoč evrov neto. Ker je GEN-I v stoodstotni državni lasti, je njegove prejemke v času vodenja GEN-I določal t. i. Lahovnikov zakonu o prejemkih direktorjev javnih družb.
Golobova plača: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
"Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5)."
To v praksi pomeni, da bi lahko Golob, glede na to, da je bila povprečna bruto plača v skupini GEN-I leta 2020 3.248 evrov, dobil najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto. Ker ne poznamo Golobove delovne dobe in drugih parametrov za obračun plače, poznamo pa okvirno neto mesečno plačo, lahko sklepamo, da njegova plača delno najverjetneje ustreza temu delu zakona. Če pa so resnične ocene, da Golobova bruto plača znaša okoli 50 tisoč evrov mesečno, potem gre za očitno kršitev Lahovnikovega zakona. Za primerjavo: Nada Drobne Popovič na vrhu Petrola z več dobička je lani mesečno dobila 17.017 evrov bruto, neto 7.075. Tudi direktor Telekoma Tomaž Seljak je lani bruto zaslužil manj kot Golob neto. Seljak je bruto mesečno zaslužil 16.853 evrov, neto 7.265 evrov, Golob pa neto 17.836 evrov.
Golobovi dodatki: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
Se pa stvari bolj zapletene pri variabilnem delu izplačila. V zakonu namreč piše:
"Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti)."
Golob pa je leta 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in, kot smo že omenili, za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov.
Nadzornike lahko doleti kazen za prekršek
Na MGRT so po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v stoodstotni državni lasti ustrezajo Lahovnikovemu zakonu. "Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD," so nam pred tedni pojasnili na ministrstvu.
"Nadzornik mora tako pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati zakonska določila," so pojasnili na MGRT, kjer so tudi poudarili, da se člana organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom.
"V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom," so še sporočili z MGRT.
65