Četrtek, 2. 12. 2021, 14.01
2 leti, 5 mesecev
Šok za Roberta Goloba: bo moral vračati preveč izplačano plačo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,21
78
Ministrstvo za gospodarstvo je uvedelo prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I zaradi (ne)skladnosti prejemkov uprave podjetja z zakonodajo. Na ministrstvu od nadzornikov GEN-I tudi pričakujejo, da bodo (če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke) zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je uvedlo prekrškovne postopke zoper nadzornike GEN-I, GEN-EL, GEN-I ESCO in Elektro energije, ker nadzorniki omenjenih podjetij ministrstvu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb. Nadzornike omenjenih podjetij so na MGRT tudi pozvali, naj preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z zakonskimi določili v preteklih letih. "Naj poudarimo, da so pogodbena določila, ki niso v skladu z ZPPOGD, nična," so zapisali na MGRT, kjer so nadzornike tudi pozvali, naj v skladu z zakonodajo zahtevajo vračilo preveč izplačanih prejemkov.
"Velika plača, itak. Sem ponosen nanjo? Sem," je pred tedni na dogodku podjetja GEN-I svoje prihodke komentiral Robert Golob. Kot pravi sam: "Moja fiksna plača sploh ni najvišja v energetiki. Je sploh nočem. To bi bil dolgčas. Jaz hočem, da sem izzvan. Jaz hočem tekmovati, da si plačo zaslužim."
Kaj je pravzaprav problem?
Kot smo že pisali, je nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob samo v letu 2020 vsak mesec prejel okoli 18 tisoč evrov neto. Ker je GEN-I v 100-odstotni državni lasti, je njegove prejemke v času vodenja GEN-I določal t. i. Lahovnikov zakonu o prejemkih direktorjev javnih družb, zato smo se že pred tedni na MGRT obrnili z vprašanji, ali prejemki Goloba ustrezajo zakonskim določilom (gre za Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZPPOGD).
Golobova plača: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
"Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5)."
To v praksi pomeni, da bi lahko Golob, glede na to, da je bila povprečna bruto plača v skupini GEN-I leta 2020 3.248 evrov, dobil najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto. Ker ne poznamo Golobove delovne dobe in drugih parametrov za obračun plače, poznamo pa okvirno neto mesečno plačo, lahko sklepamo, da najverjetneje njegova plača delno ustreza temu delu zakona. Če pa so resnične ocene, da Golobova bruto plača znaša okoli 50 tisoč evrov mesečno, potem gre za očitno kršitev Lahovnikovega zakona. Za primerjavo: Nada Drobne Popovič na vrhu Petrola z več dobička je lani mesečno dobila 17.017 evrov bruto, neto 7.075. Tudi direktor Telekoma Tomaž Seljak je lani bruto zaslužil manj kot Golob neto. Seljak je bruto mesečno zaslužil 16.853 evrov, neto 7.265 evrov, Golob pa neto 17.836 evrov. Več v članku Golob, Čeferin in covididioti iz SD.
Golobovi dodatki: kaj pravi t. i. Lahovnikov zakon?
Se pa stvari bolj zapletene pri variabilnem delu izplačila. V zakonu namreč piše:
"Spremenljivi prejemek mora biti odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti ter lahko znaša največ 30 odstotkov, 15 odstotkov ali 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil v poslovnem letu (odvisno od dejavnosti)."
Golob pa je v letu 2020 dobil za 75 tisoč evrov neto fiksnih prejemkov in, kot smo že omenili, za 114 tisoč evrov neto variabilnih prejemkov.
Zakaj ministrstvo ukrepa šele zdaj?
Na MGRT so po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v 100-odstotni državni lasti ustrezajo Lahovnikovemu zakonu. "Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD," so nam pred tedni pojasnili na ministrstvu.
"Nadzornik mora tako pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati zakonska določila," so pojasnili na MGRT, kjer so tudi poudarili, da se člana organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom.
"V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom," so pred tedni še sporočili z MGRT.
78