Robert Golob
Četrtek, 3. 9. 2026, 7.20
1 teden, 3 dni
Slak v obrambi Goloba zagrešil veliko hujši spodrsljaj od tistega, ki ga je očital Stevanoviću
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Uroš Slak je sinoči na pogovoru, na katerega ni bilo Roberta Goloba, predsednika parlamenta Zorana Stevanovića ostro kritiziral zaradi izjav, da se je z odločitvijo parlamenta, da Goloba ne zaščiti z imuniteto, začel kazenski postopek proti njemu. Da bi lahko nadaljevali kazenski postopek, so dovoljenje DZ zahtevali s specializiranega tožilstva. Slak je vztrajal, da bo o začetku kazenskega postopka, ker je nekdanji premier od notranje ministrice Tatjane Bobnar zahteval politične menjave policijskih šefov in nastavitev svojih, odločal šele sodnik. V ostrem konfliktu, v katerem je Stevanoviću očital, da zavaja javnost, je dodal še, da prav tako ni res, da je Golob edini poslanec, proti kateremu poteka kazenski postopek, ker enako velja za Janeza Žaklja. S tem je Slak zagrešil še veliko hujši spodrsljaj, kot ga je malo pred tem očital Stevanoviću.
"No, v kazenskem postopku je tudi poslanec Žakelj, ampak to je že druga zgodba," je Stevanoviću širjenje neresnic očital Slak. Pri nekdanjem šefu komisije za nadzor obveščevalnih služb iz NSi Žaklju sodnik ni nič odločil, tako kot ni pri Golobu. Poleg tega državni zbor proti Žaklju tožilstvu še ni dovolil začetka kazenskega postopka, kot ga je ta teden proti Golobu. Torej nobenega kazenskega postopka protu Žaklju sploh ne sme biti. To si je Slak izmislil.
Je pa odbor evropskega parlamenta v istem primeru onemogočil predkazenski postopek proti Mateju Toninu, da bi ga zaščitil pred maltretiranjem policije in tožilstva. Celoten parlament o predlogu še ni dokončno odločil. Praviloma pa sledi odboru. Tako Tonin kot Žakelj sta izvajala parlamentarni nadzor nad policijo, da bi ugotovili, ali je ta zlorabila oblast po čistkah, ki jih je izvedel Robert Golob in zaradi katerih se je nekdanji premier zdaj znašel v težavah, potem ko se je temu uprla tedanja ministrica za notranje zadeve iz njegove stranke Tatjana Bobnar.
Primera Golob in Žakelj, pri katerih se je Slaku zgodil velik spodrsljaj, sta celo neposredno povezana. Poslanci NSi so v prejšnjem mandatu edini izvajali parlamentarni nadzor, da se ne bi dogajale vladne zlorabe v policiji in obveščevalnih službah, ker je prejšnja koalicija z Urško Klakočar Zupančič v skladu z Golobovo politiko antijanšizma vodenje nadzora onemogočila največji opozicijski stranki SDS. Ob tej grobi zlorabi oblasti je NSi pomagala, saj je bila pripravljena sama izvajati nadzor iz opozicije. Nadzor, ali so morda policisti nezakonito prisluškovali, in sicer zbirali podatke, na primer za potrebe kampanje Svobode, je mogoč le, če se o njem politiki v stranki, ki nadzor izvaja, torej v NSi, lahko o tem tudi pogovarjajo.
Pregon politikov NSi zaradi medsebojnih komunikacij je pokazal, da se je zloraba oblasti zares zgodila. Kriminalisti so z uporabo posebnih metod in sredstev zbrali podatke o komunikacijah vrha NSi, a ne za kazenski postopek proti poslancem te stranke, kar bi edino smeli. Nobenega kazenskega postopka do danes namreč še ni. Parlament ni odločal še niti o odvzemu imunitete, ki bi to omogočil. So pa podatki o tem, da so se v vrhu NSi med seboj zaupno pogovarjali o tem, da policija trdi, da jim ni prisluškovala, pred volitvami prišli v javnost za potrebe volilne kampanje kot očitek, da so poslanci NSi s tem izdali državno skrivnost, komu policija ne prisluškuje. To je primer predvolilne zlorabe podatkov policije, v kateri je Robert Golob nastavil svoje šefe, zaradi česar ima zdaj težave s pravosodjem.
Edini.
