Četrtek, 3. 9. 2026, 7.00
1 teden, 2 dneva
Poklici prihodnosti na železnici
To sta poklica za tiste, ki želijo razumeti, kako v resnici deluje železnica
Vas zanima tehnika, od katere je odvisno, ali železniški promet teče zanesljivo in brez prekinitev? Če si ob besedi železnica predstavljate samo tire, vlake in postaje, je čas, da pogledate v ozadje. Sodobna železnica je velik tehnološki sistem. Da lahko promet teče nemoteno, morajo delovati komunikacijske naprave, signalnovarnostni sistemi, napajanje, elektronika in programska oprema. Predvsem pa morajo za njimi stati ljudje, ki znajo te sisteme razumeti, preverjati in vzdrževati.
Med takšnimi poklici sta elektrotehnik in elektroinženir. Oba sta pomembna za varno delovanje železniškega prometa, a se njuno delo razlikuje. Elektrotehnik je bližje napravam, terenu, rednim pregledom, meritvam in odpravi napak. Elektroinženir pa se ukvarja s kompleksnejšimi sistemi, projekti, programsko opremo, dokumentacijo in nadgradnjami.
Kako je to videti v praksi, v videu pokažeta elektrotehnik Patrik, ki opravlja delo tehnika TK (tehnika telekomunikacij) na Slovenskih železnicah, in elektroinženir Darko, ki sodeluje pri nadgradnjah signalnovarnostnih naprav. Poleg telekomunikacijskega in signalnovarnostnega področja pa elektrotehniki in elektroinženirji na infrastrukturi delajo tudi na področju vozne mreže, elektronapajalnih naprav in elektroinštalacij.
Kdo je elektrotehnik?
Elektrotehnik vzdrževalec signalno varnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav je varuh tehnične varnosti na železnici. S svojim strokovnim znanjem zagotavlja, da signalni sistemi, komunikacijske naprave in elektroenergetska infrastruktura delujejo zanesljivo in varno. Njegovo delo združuje elektrotehniko, elektroniko, informatiko in telekomunikacije ter pomembno prispeva k nemotenemu poteku železniškega prometa.
Patrik delo elektrotehnika opiše zelo konkretno: "Moje delo na Slovenskih železnicah je vzdrževanje telekomunikacijskih naprav, od baznih postaj, repetitorjev, napajalnih sistemov, ekranov in računalnikov. Mi skrbimo, da vse brezhibno deluje."
Njegov delovni dan se začne z jutranjim tehničnim pregledom. Pregledajo se potniške najave, kamere, videonadzorni sistemi in druge naprave, ki morajo delovati vsak dan. Takšni pregledi niso formalnost. Namenjeni so temu, da se morebitne napake odkrijejo pravočasno, ne šele takrat, ko bi lahko povzročile težave v prometu, pri obveščanju potnikov ali pri delu zaposlenih.
Po jutranjem pregledu pogosto sledi teren. Patrik pravi, da je delo zelo razgibano: vsak dan druga lokacija, druga naprava, druga naloga. Pregledujejo bazne postaje, ozvočenje na postajah, baterije za brezprekinitveno napajanje, kamere in druge sisteme. To pomeni, da elektrotehnik ni za pisalno mizo v pisarni, ampak dela tam, kjer se železniški sistem v resnici dogaja.
Kaj počneta elektrotehnik in elektroinženir na Slovenskih železnicah?
V videu Patrik in Darko odpreta pogled v tehnično ozadje sodobne železnice – tja, kjer se odloča, ali bodo sistemi delovali varno, zanesljivo in brez prekinitev. Patrik pokaže delo elektrotehnika na terenu: redne preglede, bazne postaje, napajalne sisteme in komunikacijske naprave, brez katerih železniški promet ne more potekati nemoteno. Darko predstavi vlogo elektroinženirja pri zahtevnejših sistemih, signalnovarnostnih napravah, programski opremi in prehodu železnice iz relejne tehnike v elektroniko.
Če vas zanimajo tehnika, teren, sistemi, elektronika, avtomatika ali programska oprema, si oglejte video.
Komunikacija je del varnosti
Pri delu elektrotehnika ne gre samo za naprave. Gre tudi za varnost. Telekomunikacijske naprave omogočajo komunikacijo med strojevodjo, dispečerjem, vlakovodjo in ekipami, ki delajo na progi. Prava informacija mora priti do pravih ljudi ob pravem času. Signalno varnostne naprave zagotavljajo varno vozno pot vlakov, preprečujejo nesreče in trčenja vlakov. Elektroenergetske naprave pa zagotavljajo električno energijo za delovanje železniške infrastrukture in voznih sredstev.
Zato je pomembno, da naprave delujejo brezhibno. Če pride do izpada napajanja, okvare ali druge tehnične težave, mora elektrotehnik napako najti, jo odpraviti in o tem obvestiti center. Včasih to pomeni tudi odhod na teren izven običajnega delovnega časa. Odzivnost in odgovornost sta zato pomemben del poklica.
Kje je razlika med elektrotehnikom in elektroinženirjem?
Razlika med poklicema je najlažje razumljiva tako: elektrotehnik skrbi za redno vzdrževanje naprav in odpravo napak. Elektroinženir se vključi takrat, ko gre za kompleksnejšo napako, ko elektrotehnik potrebuje pomoč ali ko je treba na napravo ponovno naložiti programsko opremo.
Darko, elektroinženir na Slovenskih železnicah, pravi, da elektroinženir nadzoruje kompleksne sisteme, ki so "možgani železniškega prometa". Njegovo delo je povezano s projekti, dokumentacijo, programsko opremo, testiranji in terenom.
Trenutno sodeluje pri nadgradnji signalnovarnostnih naprav na progi Zidani Most–Šentilj. Pri takšnem projektu se del dneva začne s pregledom dokumentacije, usklajevanjem terminov in pripravo projektne dokumentacije, nato pa se delo preseli na postajo ali odsek med dvema postajama.
Od relejne tehnike do elektronike
Ena pomembnejših sprememb na železnici je prehod iz starejše relejne tehnike v elektroniko. Darko pojasnjuje, da se pri projektih nadgradnje signalnovarnostnih naprav starejša oprema odstranjuje, namesto nje pa se vgrajuje sodobna elektronika. Prav tako se posodablja telekomunikacijsko omrežje, uvaja se daljinski nadzor in sodobne elektroenergetske rešitve, z namenom zagotavljanja višje ravni varnosti, zanesljivosti, interoperabilnosti in učinkovitosti železniškega prometa. Vse to zahteva izgradnjo oziroma nadgradnjo podatkovnega omrežja, ki predstavlja hrbtenico komunikacije med vsemi elementi železniške infrastrukture, zagotavljanje informacijske varnosti in zadostnega strežniškega okolja.
To pomeni, da se v poklicu elektroinženirja prepletajo elektrotehnika, računalništvo, informatika in avtomatika. Programska oprema se pred vgradnjo testira, preveri se ali deluje po specifikacijah, nato pa se vgradi v sistem. Delo zato zahteva natančnost, tehnično razumevanje, odgovornost in pripravljenost na stalno učenje.
Kako postaneš elektrotehnik ali elektroinženir?
Za elektrotehnika je potrebna ustrezna srednješolska strokovna izobrazba (5. stopnja) zaželenih smeri: elektro, računalništvo, mehatronika, v nekaterih primerih tudi strojništvo. Za poklic elektroinženirja pa je potrebna višja oziroma visokošolska ali univerzitetna strokovna tehnična izobrazba. A na Slovenskih železnicah se učenje ne konča s šolo. Ker gre za specifične železniške naprave in sisteme, kandidati po zaposlitvi opravijo dodatna usposabljanja, izpite in praktične preizkuse.
Patrik, ki opravlja delo tehnika TK, poudarja, da Slovenske železnice ponujajo izobraževanje v smeri telekomunikacij in naprav, ki jih v običajni šoli ne spoznaš dovolj podrobno. To pomeni, da kandidat znanje nadgrajuje postopoma, ob podpori izkušenih sodelavcev in mentorjev.
Za koga sta ta poklica?
To sta poklica za ljudi, ki jih ne zanima samo teorija, ampak tudi to, kako naprava deluje v praksi, zakaj pride do napake in kako jo odpraviti. Za tiste, ki ne želijo vsak dan sedeti na istem mestu. Za ljudi, ki jih zanima, kako stvari delujejo, in jim ni vseeno, ali sistem deluje zanesljivo.
Elektrotehnik bo užival na terenu, v meritvah, napravah, pregledih in odpravi napak. Elektroinženir bo bližje projektom, kompleksnim sistemom, programski opremi, dokumentaciji in nadgradnjam. Oba pa imata isti cilj: varen, zanesljiv, tekoč železniški promet.
Kot pravi Patrik, je delo razgibano, ekipa dobra, vedno se dogajajo nove stvari in niti en dan ni enak drugemu. Darko pa dodaja, da bo vloga elektroinženirjev v prihodnosti še večja, saj železnica prehaja v obdobje digitalizacije, elektronike in sodobnih sistemov.
Naredite prvi korak
Vas zanima tehnika, teren, sistemi, elektronika, avtomatika ali programska oprema? Razmišljate o stabilni zaposlitvi, pri kateri vaše delo ne poteka samo za računalnikom, ampak ima konkreten vpliv na varen železniški promet?
Na Slovenskih železnicah lahko postanete elektrotehnik ali elektroinženir. Predhodne izkušnje niso pogoj, pomembni pa sta ustrezna tehnična izobrazba in pripravljenost na dodatno usposabljanje, saj kandidati po zaposlitvi pridobijo specifična znanja, opravijo usposabljanja, izpite in praktične preizkuse.
Vas zanima zaposlitev v skupini Slovenske železnice?
Aktualna prosta delovna mesta za poklica elektrotehnik in elektroinženir v skupini Slovenske železnice preverite na povezavi Razpisi za prosta delovna mesta.
Za dodatne informacije o delovnem mestu lahko pišete na e-naslov polona.savsek@slo-zeleznice.si.
Poznate koga, ki bi bil dober elektrotehnik ali elektroinženir?
Poznate koga, ki se navdušuje nad tehniko, napravami, elektroniko, avtomatiko, računalništvom ali delom na terenu? Išče poklic, v katerem se prepletajo sodobna tehnologija, praktično znanje in odgovorno delo?
Pošljite mu povezavo do članka. Morda je prav to priložnost, ki jo išče.
Poklici prihodnosti na železnici
Slovenske železnice so v obdobju modernizacije in digitalizacije. Spreminjajo se vlaki, postaje, signalnovarnostni sistemi, telekomunikacijske naprave, centri vodenja in način dela. Z njimi se spreminjajo tudi poklici, brez katerih železniški promet ne more delovati varno, zanesljivo in učinkovito.
Elektrotehnik in elektroinženir sta poklica, ki jasno pokažeta, da sodobna železnica ni le infrastruktura, ampak tudi znanje ljudi, ki razumejo naprave, sisteme in tehnologijo.
Ta članek je del serije Poklici prihodnosti na železnici, v kateri predstavljamo sodobne, perspektivne poklice na Slovenskih železnicah ter možnosti za zaposlitev, usposabljanje, napredovanje in razvoj kariere.
Slovenske železnice so prejemnice certifikata Družini prijazno podjetje in certifikata Športu prijazno podjetje, kar potrjuje dejstvo, da se v podjetju trudijo ustvarjati okolje, prijazno do družine, prav tako pa se zavedajo spodbujanja gibanja, zdravja in zagotavljanja dobrega počutja vseh zaposlenih.
