Golob ni edini iz GEN-I, ki so ga zalivali z denarjem mimo zakona

Zaradi sumov, da bi lahko pri tem dogajanju šlo tudi za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je Komisija za preprečevanje korupcije lani policiji poslala svoje prve ugotovitve z dokumentacijo o nenavadnih dogovorih na vrhu SDH in ugodnostih. Sporazum o zaposlitvi je ob odstopu z Lidijo Glavino podpisal takratni predsednik nadzornega sveta SDH Igor Kržan, ki je nekaj dni za tem sam prevzel vodenje uprave SDH in tam Glavino tudi zaposlil kot višja svetovalko s plačo predsednice uprave. Končne ugotovitve KPK o primeru Glavina bi lahko bile po pridobivanju odzivov vseh vpletenih, če se kaj dodatno ne zaplete, javno objavljene in s tem uradno znane v nekaj tednih, smo včeraj izvedeli na Komisiji za preprečevanje korupcije. 

Kdo je odločal o Glavini?

Dva tedna po obvestilu, da Glavina ni več v "svetovalski" službi pri upravljavcu državnih podjetij SDH in da dobi odpravnino, je odjeknila vest, da je dobila delo v državnem podjetju GEN-I Roberta Goloba. Foto: STA , O nenavadnih ugodnostih za Glavino, ki jo je v vrh SDH z ne najbolj jasnimi referencami "uvozila" vlada Mira Cerarja, je nadzorni svet SDH odločal na izredni seji 27. 3. 2019, ko so takratni predsednik nadzornikov Igor Kržan, Janez Vipotnik, Duško Kos in Karmen Dietner potrdili sporazum o predčasnem prenehanju mandata predsednice uprave SDH. Uradno je odstopila prostovoljno. Neuradno jo je odnesla menjava oblasti. Vladal je z manjšinsko vlado Marjan Šarec. S sporazumom so se nadzorniki zavezali, da bodo do 31. 5. 2020 Glavino zaposlili kot svetovalko uprave, in sicer s plačo predsednice uprave 10.974,87 evra, pravico do avtomobila, plačilom goriva, telefona, prenosnega računalnika, prostorov za delo ... V sporazumu Glavine z nadzornim svetom pa je bila tudi določba, da če si najde delo drugje že v letu 2019, ji pripade odpravnina v enkratnem znesku v višini neizplačanih plač do konca obdobja zaposlitve. Bolj uraden povzetek dogodkov na seji nadzornega sveta, kjer so potrdili sporazum, kaj dobi Glavina, je takšen:

Zakaj (najprej zaupen) sporazum, ki omogoča odpravnino ob hitri zaposlitvi, se je pokazalo čez dobre tri mesece, bilo je julija 2019, ko so iz SDH sporočili, da Glavina ni več zaposlena pri njih in da ji "pripada izplačilo odpravnine v višini preostalih še neizplačanih plač do konca tega leta". Po sporazumu, ki so ga podpisali 15. 7. 2019, je 5. 8. 2019 dobila 5.705 evrov plače za 12 dni svetovalnega dela za SDH v juliju 2019 in še 54.774 evrov odpravnine "za neizplačane plače do konca leta". Dva tedna po obvestilu, da Glavina ni več v službi na SDH in da dobi tudi odpravnino, je odjeknila vest, da je Glavina dobila delo v državnem podjetju GEN-I, ki ga vodi Robert Golob, in sicer, kot se je pokazalo, v italijanski podružnici. Če to opišemo plastično: po odstopu s položaja predsednice uprave upravljavca državnih podjetij na sredi mandata je bila na hitro zaposlena kot svetovalka s plačo predsednice uprave, potem se je pa prezaposlila v državni GEN-I, kjer so plače vodilnih, denimo Goloba, tudi petkrat višje od njene takratne, in je za prezaposlitev dobila še odpravnino SDH v višini 54.774 evrov. "Odpravnina" presega lanske mesečne bruto plače Roberta Goloba, zaradi katerih je ministrstvo za gospodarstvo sprožilo prekrškovne postopke in kjer bi Goloba lahko doletelo "vračanje". Izplačila prek meja, ki jih določa zakon, so v zelo ljudskem jeziku opisana tudi kot kraja. Pri velikih podjetjih z veliko denarja za odvetnike pa praviloma najdejo primerne luknje v zapletenih slovenskih zakonih. Iz GENI so ta teden sporočili, da je za to, da zakonske omejitve zanje ne veljajo, krivo gospodarsko ministrstvo, ki ga je v času vlade Mira Cerarja vodil Zdravko Počivalšek, ker je leta 2015 odločilo, da se omejitve za državne direktorje ne nanašajo na Goloba in GENI.

Novice Šok za Roberta Goloba: bo moral vračati preveč izplačano plačo? #video

Ekscesne plače v vrhovih državnih podjetij so v preteklosti že pretresale javnost, zaradi tega je državni zbor pred več kot desetletjem tudi sprejel omejitve in določil, da so vse pogodbe mimo omejitev "nične". Da plača direktorja podjetja GEN-I Roberta Goloba, to podjetje trguje pretežno z energijo iz državne nuklearke in državnih hidroelektrarn, nenavadno štrli in je verjetno mimo zakona, smo na Siolu opozorili prejšnji mesec:   

Mnenja Golob, Čeferin in covididioti iz SD

Zanimivo pa je, da ekscesna plača Goloba tudi pred tem ni bila skrivnost. Časnik Finance je poročal celo, da ima najvišjo v energetiki sploh. Preračunali so, da je bruto letno znašala krepko čez pol milijona evrov. Naslov članka je bil: Najbolje plačani menedžerji v energetiki: Robert Golob premagal vse. Golob sam pa trdi, da njegova plača ni najvišja v (državni) energetiki in da je na takšno plačo tudi ponosen. Vprašanja, kako je lahko dobil tako visoko plačo, če zakon vsote omejuje, mediji, čeprav so bile številke znane, zadnja leta in zadnje mesece niso postavljali. So se pa bolj z leve, denimo Mladina, čeprav imajo kršitve zakonov lahko resnejše posledice, kot je le zgroženost medijev ali javnosti, razpisali, da bi se Golob lahko poskusil v politiki, in nam ga predstavljali celo kot možnega voditelja bloka KUL, v katerem je v preteklosti že bil s funkcijami na vrhu Pozitivne Slovenije, pozneje pa v SAB Alenke Bratušek. Ta scenarij, da bo politik, mediji bolj na levi ponujajo, če Golob ne bo več direktor GEN-I, kjer mu je potekel mandat. A se noče umakniti. Kdo bo na vrhu, odloča sodišče.

Nekoliko posebna pogodba pa še z upravo

Mediji, ki so blizu koalicije KUL, Roberta Goloba predstavljajo za možnega voditelja bloka KUL, v katerem je v preteklosti že bil s funkcijami na vrhu Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, pozneje pa v SAB Alenke Bratušek. Foto: STA , V letnih poročilih SDH, kjer bi morali razkriti stroške z upravo in nadzornim svetom, podatkov o višini "odpravnine" Glavini, ker si je po odstopu hitro našla delo drugje, ni moč najti. Formalno je bila, ko jo je dobila, le svetovalka. A s plačo in ugodnosti predsednice uprave. Svetovalcem praviloma ne pripadajo takšne odpravnine, če si takoj po zaposlitvi najdejo delo drugje. A to je bilo, če seštejemo stroške, še ugodno za SDH. Če bi ostala tam do časa, ki ga je določala pogodba, bi to SDH stalo skupaj še kakšnih 55 tisoč evrov več. Težave pa imajo nekdanji člani nadzornega sveta, ki so sklenili dogovor o zaposlitvi Glavine kot svetovalke uprave, lahko, ker nadzorni svet za takšna zaposlovanja sploh ni pristojen, svoje svetovalce zaposlujejo uprave same. Odločitve nadzornega sveta o višini plače so bile tudi v nasprotju z internimi akti o sistemizaciji delovnih mest, ki jih je določil prav nadzorni svet SDH. Dve takšni svetovalki, a seveda z nižjimi plačami, sta takrat že bili zaposleni pri upravi. Z vsem tem so Glavini zagotovili precejšnje premoženjske koristi. In tudi sama si jo je zagotovila s podpisom takšne pogodbe. Kot si jo je tudi Golob. Pogodbo o zaposlitvi, torej s svetovalko za določan čas, je z Glavino Igor Kržan pozneje podpisal kot šef uprave, ko je po njenem odstopu z vodenja nadzornega sveta presedlal na vrh uprave SDH. Ob njem je pogodbo podpisal še član uprave Boštjan Koler. Določb o pravici do odpravnine (iz sporazuma z nadzornim svetom), če hitro najde službo drugje, ta pogodba o zaposlitvi več ne vsebuje, so pa bile v njej (pre)visoka plača in druge ugodnosti.

Izplačana pa je bila na koncu tudi odpravnina.