Nekdanjemu šefu ljubljanskih urbanistov tožilci odvzemajo vilo na Karibih

Kolikšen je znesek domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, ki ga je po oceni tožilstva pridobil Jurančič, uradno ni znano.

Junija lani je sodišče v Ljubljani Jurančiča oprostilo obtožb zlorabe položaja zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani, ki naj bi jih sklepal skupaj z nekdanjim direktorjem družbe Hypo Alpe Adria Consultants Andrejem Oblakom, enem od ključnih igralcev slovenske veje afere Hypo.

V teh poslih naj bi po ugotovitvah tožilstva na račun svojega podjetja v ZDA prejel 900 tisoč evrov. Čeprav je sodišče hkrati izdalo sklep o odpravi začasnega zavarovanja Jurančičevega premoženja, mu je tožilstvo z njim že kmalu po tem ponovno prepovedalo razpolagati.

Stanovanjsko naselje v vasi Santa Barbara na otoku Bonaire Foto: Sunbelt Realty

Hiša v vasi Santa Barbara

S tožbo mu namerava tožilstvo odvzeti hišo, ki jo ima na otoku Bonaire, ozemlju Kraljevine Nizozemske v Karibskem morju. Ta stoji v vasi Santa Barbara. Iz oglasov je razvidno, da cene primerljivih nepremičnin na tem območju dosegajo tudi do milijon ameriških dolarjev.

Med lastniki tamkajšnjih nepremičnin je veliko Evropejcev, ki jim lokalne agencije v oglasih ponujajo "koščke raja".

V Santi Barbari ima sicer Jurančič v solastništvu z ženo tri zemljišča v skupni velikosti dobrih 6.000 kvadratnih metrov. Eno od teh je v lasti petih oseb. S kom sta zakonca Jurančič kupila eno od zemljišč, ni mogoče ugotoviti.

Poslovna stavba na Slovenski cesti 58 v Ljubljani

Tožilstvo v tožbi trdi, da je Jurančič na nezakonit način pridobil tudi dva poslovna prostora na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, ki sta po oceni geodetske uprave (Gurs) skupaj vredna 468 tisoč evrov, v njegovi lasti pa sta od leta 2005. Gre za zgradbo na Bavarskem dvoru v Ljubljani, iz zemljiške knjige pa ni razvidno, da bi Jurančič za nakup najel posojilo pri kateri od bank.

Tarča tožilstva je tudi vikend s pripadajočimi zemljišči v Ambrožu pod Krvavcem, ki ga je Jurančič kupil leta 2014.

Sporni posli s skupino Hypo

Kot mestni urbanist (na tem mestu je deloval do leta 2005) se je Jurančič zapletel v sporne posle s skupino Hypo Alpe Adria Bank, ki je bila na začetku tisočletja eden največjih financerjev nepremičninskih projektov v Ljubljani.

Igor Jurančič je bil "idejni oče" in sovlagatelj v projekt Situla. Foto: STA ,

Medtem ko je Hypo banka na vrhuncu svoje poslovne moči kupovala zemljišča za različne nepremičninske projekte, jih je MOL v obdobju županje Danice Simšič spreminjala v zazidljiva:

1. Leta 2004 je šel mestni oddelek za urbanizem, ki ga je vodil Jurančič, ob pripravi osnutka občinskega lokacijskega načrta močno na roko Hypu. Na zemljiščih v Šiški, ki so bila v lasti Hypa, nato pa jih je odkupil Vegrad, je omogočil gradnjo stanovanjskih blokov z enim od najvišjih faktorjev pozidave v prestolnici. Gre za zemljišče, na katerem je pozneje zrasla soseska Celovški dvori.
2. Septembra 2005, le nekaj mesecev pred Jurančičevo zamenjavo, so njegovi urbanisti pripravili tudi osnutek odloka o zazidalnem načrtu za zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani. Tudi ta so bila v Hypovi lasti, sprememba načrta pa je omogočila gradnjo študentskih domov s 1.500 posteljami in 500 stanovanji.
3. Istega leta je podjetje Hypo Alpe Adria Consultants, ki ga je vodil Andrej Oblak, na račun podjetja Architron v ameriški davčni oazi Delaware, ki naj bi ga obvladoval Jurančič, nakazalo skoraj 900 tisoč evrov. Šlo je za plačilo računov, ki naj bi bili po mnenju tožilstva fiktivni. Architron je denar uradno dobil za svetovanje in pripravo projekta gradnje študentskega kampa za Bežigradom.
4. Leta 2007 je Hypo zemljišča ob Vojkovi cesti prodal panamskemu podjetju Enjuan Management Corp., ki sta ga lastniško obvladovala Andrej Oblak in njegov oče Miro Oblak. Le mesec dni pozneje je njihov lastnik postal Vegrad, do tedaj neznano panamsko podjetje pa je v poslu zaslužilo več kot 16 milijonov evrov.
5. Denar je nato končal na računih več desetih offshore podjetij po vsem svetu, med njihovimi lastniki pa so bili po ugotovitvah kriminalistov tudi nekdanji vodilni v slovenskem Hypu: nekdanji predsednik uprave banke Božidar Špan, njegov naslednik Anton Romih in nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik.

Tudi po odhodu z občine je nekdanji mestni urbanist Jurančič ostal tesno povezan s Hypom. Bil je "idejni oče" in sovlagatelj v projekt Situla, 90 milijonov evrov vredno gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Vilharjevi cesti, ki jo je financiral Hypo.

Po ugotovitvah tožilstva je imel Jurančič bančni račun odprt pri butični švicarski banki Banca del Sempione.

Jurančič za komentar ni dosegljiv.