Četrtek, 2. 11. 2023, 11.54
1 leto
Na Hrvaškem več delavcev iz tretjih držav kot brezposelnih
Na Hrvaškem so do začetka oktobra izdali več kot 130 tisoč delovnih dovoljenj za tujce iz tretjih držav. Njihovo število je že preseglo število brezposelnih v evidenci zavoda za zaposlovanje, v kateri je trenutno manj kot 110 tisoč oseb. Največ tujcev prihaja iz držav Zahodnega Balkana ter Nepala, Indije in s Filipinov.
Potem ko so na Hrvaškem zaradi pomanjkanja delovne sile v začetku leta 2021 ukinili letne kvote za zaposlovanje tujcev, se število delavcev iz tretjih držav iz leta v leto povečuje.
Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je letos do začetka oktobra izdalo 133 tisoč delovnih dovoljenj za tujce, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Med njimi je bilo po pisanju hrvaškega časnika Poslovni dnevnik 29 tisoč zahtevkov za podaljšanje dovoljenja za delo, nekaj več kot 16 tisoč pa za sezonsko delo.
V gradbeništvu več kot 50 tisoč tujcev
Največ tujcev iz tretjih držav dela v gradbeništvu, kjer jih je trenutno 51 tisoč. V turizmu in gostinstvu je zaposlenih 40 tisoč tujcev iz tretjih držav, v predelovalni industriji 17.500, v prometu skoraj osem tisoč, v trgovini pa blizu štiri tisoč.
Največ tujcev iz tretjih držav prihaja iz BiH in Srbije, skupno 51 tisoč, tretji po številčnosti so Nepalci, ki jih je več kot 16 tisoč, po 11 tisoč delovnih dovoljenj pa je hrvaško notranje ministrstvo izdalo Indijcem in Makedoncem. S Filipinov in Kosova je prišlo po 8.000 delavcev, okoli 6.000 pa iz Turčije, še navaja Poslovni dnevnik.
Dostavljavci hrane, taksisti ...
Največ tujcev iz tretjih držav dela v Istri in Zagrebu, kjer je mogoče opaziti veliko dostavljavcev hrane in voznikov taksijev iz Azije, prav tako jih vedno več dela tudi v gostinskih lokalih.
Konec junija so v hrvaški prestolnici zaradi velikega števila Indijcev in Nepalcev odprli tudi prvo nepalsko-indijsko trgovino Kathmandu Mart, v kateri so na voljo živila, začimbe ter drugi izdelki iz Nepala in Indije.
Brez družin
Profesor demografije z zagrebške ekonomske fakultete Anđelko Akrap je za STA poudaril, da prebivalci iz azijskih držav na Hrvaško večinoma ne prihajajo z družinami, ampak sami, kar pomeni, da je Hrvaška zanje le vmesna postaja. Nekateri od njih se po želenem privarčevanem znesku vrnejo v domovino, nekateri pa nadaljujejo pot v druge evropske države.
Akrap je ob tem opozoril na izjemno slabo demografsko sliko Hrvaške, ki se zaradi vedno manjšega števila novorojenih otrok, izseljevanja mladih in povečevanja števila upokojencev samo še slabša. Kot je pojasnil, se je na Hrvaškem število prebivalcev od leta 2013 do lani zmanjšalo za 9,5 odstotka, število delovno aktivnih prebivalcev pa se bo do leta 2050 po zdajšnjih napovedih zmanjšalo za 630 tisoč.