Kranjec: Slovenske banke so pri posojanju dražje od tujih

Posledično pa se to negativno odraža tudi na same banke. Domače lastništvo bančnega sistema je sicer zaželeno, vendar ima to svojo ceno, meni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je na današnjem, sklepnem delu, dvodnevne 28. finančno-borzne konference v Portorožu dejal Kranjec, so za npr. milijon evrov v evroobmočju obresti za podjetja približno 3,6-odstotne, plus Euribor. Medtem pa podjetja v Sloveniji za omenjeni znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo Euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in Euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k Euriborju več kot šestodstoten.

Za slovensko lastništvo bank

To je nekonkurenčno, zato je pri nacionalnem interesu v bančništvu potrebno dati na tehtnico tudi to dejstvo, je dejal Kranjec, ki se sicer sam zavzema za slovensko lastništvo bank, če je to le možno. Ob tem je poudaril, da so v Sloveniji obrestne mere bistveno višje kot npr. na Slovaškem in v Baltskih državah, kjer je 90 odstotkov bančnega sistema v tujih rokah.

Guverner centralne banke ob tem ne vidi možnosti, da bi se to hitro spremenilo, vendar se bo glede na visoke tržne deleže slovenskih bank na bančnem trgu to moralo. V nasprotnem primeru slovensko gospodarstvo tega ne bo zdržalo, še posebej če pri tem upoštevamo še težave na strukturnem področju in na področju fiskalne politike.

Banke ne najdejo kreditno sposobnih posojilojemalcev z dobrimi produkti

Kranjc je sicer poudaril, da trg sicer počasi deluje, saj se manjša tržni delež dragih bank in se povečuje delež cenejših bank. Ob tem je znova zavrnil očitke, da bančni sektor ne podpira gospodarstva. Slovenska podjetja iz realnega sektorja so bistveno bolj zadolžena kot npr. podjetja v tujini, zato banke velikokrat nimajo interesa, da odobrijo kredite, saj preprosto ne najdejo kreditno sposobne posojilojemalce z dobrimi produkti. Zato se zdaj usmerjajo v prebivalstvo, kjer so tveganja in odobreni in krediti nižji.

Banke so dovolj likvidne, tako da ni težava v tem, da banke ne bi imele denarja. Poleg medbančnega posojanja imajo banke možnost črpanja kratkoročnih virov pri Evropski centralni banki. Ta sklad je popolnoma neizkoriščen, zato težava, da banke bolj ne financirajo gospodarstva, ni v likvidnosti bank, ampak v posojilojemalcih.