Ponedeljek, 8. 10. 2018, 13.44
6 let, 2 meseca
Klavrno vzdušje na Ljubljanski borzi: zakaj delničarji ne trgujejo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
3
Gospodarske razmere v Sloveniji so ugodne, spodbudne so tudi napovedi o rasti do konca leta in v prihajajočem letu. A vse to ni dovolj za rast cen delnic.
Medtem ko si bodo vlagatelji na svetovnih delniških trgih letošnje poletje zapomnili po najdaljšem povojnem trendu rasti delnic na Wall Streetu in rekordnih vrednostih ameriških delnic, je kaj takšnega za lastnike slovenskih delnic le bled spomin na zlate čase Ljubljanske borze.
Na Ljubljanski borzi se je po dobri polovici letošnjega leta pojavila ohladitev. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je sicer nekoliko znižal pričakovano gospodarsko rast za letošnje leto, a je ta še vedno pri odličnih 4,4 odstotka. Gospodarske razmere so torej ugodne, spodbudna je tudi napoved rasti v prihodnjem letu.
"Vseeno pa to ni dovolj za rast delnic oziroma delniških indeksov, temveč na to vpliva več dejavnikov. Od gospodarske rasti, gibanja in napovedi dobičkov podjetij do vrednotenja in sentimenta vlagateljev do tveganja," je pojasnil Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta.
Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik do konca leta ne vidi nobene zgodbe, ki bi oživela slovenski delniški trg.
H klavrnemu vzdušju na Ljubljanski borzi pripomore tudi manjši promet z delnicami, ki upada iz leta v leto. "Razlog vidim v prevzemih slovenskih podjetij, kar je zmanjšalo ponudbo delnic in povzročilo nezanimanje vlagateljev za tovrstno varčevanje. Slovenci svoje prihranke raje usmerjajo v nepremičnine ali jih pustijo na depozitih," dodaja Uroš Selič, analitik v podjetju KBM Infond.
Razlog, da je ameriški borzni trg bistveno bolj živahen kot slovenski, Selič vidi tudi v tem, da ima več kot polovica gospodinjstev ZDA v lasti delnice podjetij, najbogatejši sloj Američanov pa ima v delnicah celo več kot 80 odstotkov svojega premoženja. "Glede na to, da prvih deset največjih podjetij prihaja iz ZDA, je odgovor več kot na dlani," je pojasnil Selič.
Ni pozitivne zgodbe, ki bi trg povlekla navzgor
Stanovnik pravi, da se slovenski trg po dobri polovici leta, ko je domači indeks poskočil že za več kot 10 odstotkov, hkrati pa so bili vlagatelji deležni še nadpovprečne dividendne donosnosti, ohlaja. Razlog išče v pomanjkanju zgodb, ki bi sentiment vlagateljev oziroma cene delnic vlekle navzgor.
"Dividendna sezona bo znova aktualna šele spomladi prihodnje leto, privatizacijskih zgodb pa ni veliko. Prav tako k razpoloženju vlagateljev zagotovo ne pripomorejo novice, povezane z morebitnimi spremembami obdavčitve kapitalskih dobičkov," o vzrokih stopicanja na mestu slovenskih delnic razpravlja Stanovnik.
"Morda so vlagatelji v slovenske delnice v primerjavi z ameriškimi res lahko nezadovoljni. Na drugi strani pa je donos domačega indeksa v primerjavi s številnimi evropskimi pravzaprav ugoden, sploh če dodamo razliko v dividendni donosnosti," vlagatelje tolaži Stanovnik.
Odlični rezultati ameriških delnic
Pojasnjuje, da je letos za svetovne delniške trge značilna divergenca v gibanju indeksov. Medtem ko ameriški indeksi tudi letos lepo pridobivajo vrednost, se evropski indeksi večino leta že gibljejo okoli ničle, indeks trgov v razvoju pa je že precej negativen.
To ponazori z osrednjim ameriškim delniškim indeksom S&P 500, ki letos dosega osemodstotni donos. Temu je treba prišteti še dividende, s perspektive evropskega vlagatelja pa še nekajodstotni donos na podlagi močnejšega dolarja. Na drugi strani evropski indeks S&P Europe 350 beleži triodstotni upad, indeks trgov v razvoju MSCI EM pa kar 13,6-odstotni upad v dolarjih.
Delnica Krke spregledana
Negativnemu sentimentu je bila v zadnjih letih podvržena tudi naša najprometnejša delnica. Delnica Krke stopica na mestu, triletni donos je celo negativen, so pa bili vlagatelji deležni nadpovprečnega dividendnega donosa. Čeprav se njena cena giblje okoli 55 evrov, so Altini analitiki ciljno ceno postavili pri 68 evrih in priporočajo njen nakup. Stanovnik nizko ceno delnice pripisuje pritiskom na cene zdravil, nižjim maržam in slabim rezultatom farmacevta v letu 2016.
"Razmere, povezane s cenami zdravil in maržami, so se v tujini že začele popravljati, žal pa se tega še ni nalezla delnica Krke. Kljub dlje časa trajajočim dobrim kazalnikom poslovanja in dobrim napovedim je delnica Krke očitno že vse leto spregledana," meni Stanovnik. To po njegovem niti ni tako neobičajno za majhen in nelikviden trg, kakor tudi ni neobičajen hiter skok cene delnic.
"Promet na Ljubljanski borzi upada iz leta v leto predvsem zaradi manjše ponudbe delnic in nezanimanja vlagateljev za tovrstno varčevanje. Slovenci svoje prihranke raje usmerjajo v nepremičnine ali jih pustijo na depozitih," pojasnjuje Uroš Selič, analitik podjetja KBM Infond.
Selič je prepričan, da se apatičnost na ljubljanskem borznem parketu odraža tudi na delnicah Krke. "Kljub zgodovinsko najboljšim rezultatom v prvi polovici leta in visoki dividendi zanje ne vlada preveliko zanimanje," ponazori.
Slovenski trg zanimiv, a ne za tujce
Analitiki Alte vlagateljem priporočajo še nakup delnic Luke Koper, Pozavarovalnice Sava, in Zavarovalnice Triglav. Glede na to, da slovenski borzni trg kotira pri 10-kratniku dobička, dividendni donos pa znaša okoli 5,5 odstotka, menijo, da je slovenski trg vseeno zanimiv.
"Žal pa se zaradi pretežno defenzivne panožne strukture, državnega lastništva ter majhnega, nelikvidnega in neprepoznavnega trenda ni mogoče zanašati predvsem na dividende, na višja vrednotenja pa je mogoče le upati," pravi Stanovnik. Ob tem dodaja, da predvsem tuji vlagatelji menijo, da je nizko razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico odsev morebitnih donosov in tveganj trga.
Tudi Selič opozarja, da so slovenske delnice kljub temu, da so se v povprečju v zadnjih petih letih gibale boljše od splošnega evropskega indeksa, še vedno podcenjene v primerjavi z evropskimi.
Letos preobrata ni mogoče pričakovati
Na vprašanje, ali je napovedana prodaja Nove Ljubljanske banke morda dobra investicijska priložnost, Stanovnik odgovarja, da bo najprej treba počakati na prodajno ceno. Opozarja, da so poslovni rezultati naše največje banke v zadnjih letih sicer dobri, a odločitev za naložbo je vedno preplet cene in poslovanja.
Selič meni, da bo investicija v delnice NLB smiselna, če bo cena nižja od 0,6-kratnika kazalnika P/B (razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice). Še posebej, če bo država obdržala določen delež. Ob tem pa opozarja, da trenutne finančne razmere zaradi težav Italije niso najbolj primerne za prvo javno ponudbo delnic (IPO). Evropske banke se gibljejo po kazalniku P/B od 0,6 do 0,8.
Stanovnik do konca letošnjega leta ne vidi zgodbe, ki bi dvignila razpoloženje vlagateljev na Ljubljanski borzi. Več pričakuje spomladi prihodnje leto, ko se začne sezona izplačevanja dividend. Napoveduje, da bodo te ob nespremenjeni vrednosti indeksa še naprej ostale nadpovprečno visoke.
3