Torek, 2. 10. 2018, 9.26
6 let, 2 meseca
Se Slovenci kljub gospodarski rasti že pripravljajo na krizo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
3
Slovenska gospodarska rast je lani dosegla pet odstotkov.
Čeprav se bo gospodarska rast v Sloveniji nadaljevala tudi peto leto zapored, zaupanje potrošnikov še naprej pada. Vzroki so bolj politični kot ekonomski, menita ekonomist Bogomir Kovač in analitik Andraž Zorko.
Lani je bila Slovenija v samem vrhu glede gospodarske rasti v EU. Ta je dosegla pet odstotkov, kar je Slovenija nazadnje doživela leta 2008. V zadnjih štirih letih je neprekinjeno dosegala gospodarsko rast, za letošnje leto pa je po dolgem času doživela prvo znižanje napovedi.
Evropska komisija je julija za 0,3 odstotne točke znižala napoved za letošnje leto, in sicer na 4,4 odstotka. Ob napovedani nižji gospodarski rasti pa se je še tretji mesec zapored znižalo tudi zaupanje potrošnikov.
Če je bilo še januarja mnenje potrošnikov o gospodarskem stanju v državi najboljše, odkar ga merijo pri statističnem uradu, pa se je v zadnjih mesecih zaupanje poslabšalo.
Kovač: Razlogi so politični, ne ekonomski
Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je razloge treba iskati v političnih, ne ekonomskih razmerah. Torej v dogajanju pred volitvami in po njih, ko je prišlo do političnih kombinacij, ki so bile do zdaj nenavadne.
"Če bi ljudje verjeli v svojo državo, v vlado, v trdnost ekonomskega položaja države, bi lažje sprejemali potrošniške odločitve," meni ekonomist Bogomir Kovač.
"Vsi ti dejavniki ljudi odvrnejo od nekoliko bolj tveganih potrošniških odločitev, zlasti tistih, ki niso vezane na tekočo potrošnjo. Torej odločitve, ki zahtevajo poseg v prihranke ali pa najem posojila. Košarice ob vsakodnevnih nakupih se niso bistveno spremenile," pravi Kovač.
Zorko: Zadnja kriza je pustila velike posledice
Ustanovitelj in direktor agencije Valicon Andraž Zorko meni, da so potrošniki uvideli večjo politično negotovost.
"Če se na glas govori o tem, ali bomo sploh dobili vlado in koliko časa bo zdržala skupaj, to vnaša določen nemir," razmišlja Zorko.
Na zavest potrošnikov in njihove odločitve je močno vplivala tudi finančna kriza izpred desetih let. Ta je bila po Zorkovih besedah v Sloveniji veliko daljša kot v svetu in zato pustila večje posledice, ljudje pa so zato postali bolj preudarni. "Že takrat so govorili, da nič več ne bo, kot je bilo. Zapravljanje je bilo povsem brezglavo. Ljudje so na veliko kupovali in prenavljali stanovanja, kupovali stvari, ki jih niso potrebovali, menjavali stvari, ki so bile še uporabne," se spominja Zorko.
"Videli smo, da stabilnosti, ki smo jo imeli štiri leta, ne bo več. To vnaša določen nemir med ljudi in pri svojih pričakovanjih so malo bolj previdni," pravi Andraž Zorko.
Leta 2008 nismo bili pripravljeni na krizo
Svetovna finančna kriza, ki se je začela leta 2008, takrat za slovenske potrošnike ni predstavljala strahu, dodaja Kovač.
"Leta 2008 niti stroka niti institucije, kot so Banka Slovenije, vlade, niso verjele, da se lahko kriza zgodi. Takrat smo bili popolnoma nepripravljeni. Zdaj je zavest, kaj kriza pomeni, mnogo globlja, saj so jo ljudje preživeli. Zdaj so zato veliko bolj dovzetni za napovedi o novi krizi," je prepričan Kovač.
Potrošniki se obnašajo bolj previdno in preudarno
Finančna kriza je v Sloveniji trajala dlje kot drug po svetu, opozarja Zorko.
Čeprav so, statistično gledano, slovenski potrošniki bolj pesimistični, pa to po besedah Zorka ni nič slabega. "Bolj gre za previdnost oziroma preudarnost, ki smo jo osvojili s prejšnjo krizo. To deluje kot zelo modro ravnanje. Tako se gospodarstvo ne pregreva po nepotrebnem, ljudje imajo prihranke in naslednjo krizo bodo pričakali veliko bolje pripravljeni," meni Zorko.
Vse temelji na psihologiji pričakovanj
Kovač opozarja, da vse napovedi temeljijo na psihologiji pričakovanj. "Makroekonomija je zelo odvisna od napovedi. S predpostavkami modeliramo prihodnost in s temi informacijami vplivamo na odločitve danes," pojasnjuje Kovač.
3