Karierna pot današnje mladine: od študija do podzaposlenosti

Slovenija v enakem položaju kot druge države Slovenija po grobih statistikah o študiju ni bistveno drugačna od drugih evropskih držav. Največji delež študentov – praktično tretjina – se odloči za študij družboslovne, pravne ali ekonomske smeri. Okoli 20 tisoč se jih usmeri v tehnično stroko, medtem ko se jih zgolj deset tisoč odloči za zdravstvo. Medtem ko se njihovi študiji močno razlikujejo, je usoda prihodnjih diplomantov žalostno podobna. Najbolj boleči usodi nezaposlenosti, ki v medije zaide največkrat, se vse pogosteje pridružuje tudi podzaposlenost.

Žalostna sestrična nezaposlenosti – podzaposlenost Podzaposlenost je neljubi položaj, kjer je oseba prisiljena prevzeti delovno mesto, ki je pod njeno izkustveno ali izobrazbeno stopnjo. Predstavljajte si, da doktor kemije peče hamburgerje. Podzaposlenost lahko pomeni tudi necelostno ali časovno sila okrnjeno obliko zaposlenosti. Časnik Guardian poroča, da je tako ena ali druga oblika boleča realnost skoraj polovice angleških diplomantov.

V Južni Evropi najhuje Od leta 2008 je po podatkih angleške vlade število oseb, ki so študij končale in sprejele podzaposlenost, naraslo na 47 odstotkov. Po Gallupovih podatkih je tudi v Južni Evropi (sem spadajo Italija, Španija, Malta, Grčija, Ciper in Portugalska) podzaposlenost najhujša med mladimi v starostni skupini od 15 do 29 let – kar 48-odstotna. V Vzhodni Evropi, kamor so uvrstili tudi Slovenijo, je ta odstotek skoraj polovico nižji – 25 odstotkov, a vseeno surovo visok.

Alternative kljub težkim časom obstajajo Marina Markezič, vodja projekta Obrazi prekernega dela, nam je povedala, da so nestabilne oblike za mlade v Sloveniji dejansko prisoten in obsežen problem: "Mladi zaradi visoke nezaposlenosti in pomanjkanja zaposlitvenih možnosti pristanejo na marsikaj. Zato prihaja do dumpinga pravic delavcev." Čeprav so možnosti nazorno nasproti mladim, pravi, da obstajajo alternative: "Mladi se morajo najprej začeti zavedati, da so izkoriščani, šele nato lahko ravnajo in se postavijo v bran – bodisi z uporabo bogate sodne prakse na delovnem področju, prek arbitraže (ta se je v sodelovanju z nekaterimi študentskimi servisi izkazala za zelo učinkovito), bodisi prek naših številnih partnerskih povezav."

Kompleksni vzroki Razlogov, zakaj višje ali visoko izobraženi sprejmejo zaposlitev pod svojo izobrazbeno stopnjo, ambicijo in željo, je več – zagotovo pa je največ visoke nezaposlenosti in pomanjkanja delovnih mest na splošno. V neljubi ekonomski klimi raje pristanejo na "slabo" službo kot na cesto. Hkrati je konkurenca med iskalci služb vse večja, zato je, tako poroča Guardian, treba vse pogosteje pokazati realna znanja, ki presegajo tista, pridobljena skozi formalno izobraževanje. Sicer preprosto niso konkurenčni.

Dolgoročne posledice Podzaposlenost pa ni zgolj težava sedanjosti, saj lahko kritično vpliva na posameznikovo karierno prihodnost, precej bolj, kot si mislimo. Pret kratkim je časnik Economist povzel raziskavo, ki kaže na to, da imajo ljudje, ki začnejo svoje "delovno življenje" kot nezaposleni, precej bolj verjetno nižje plače in ponovne težave z brezposelnostjo kot tisti, ki v odraslo življenje vstopijo zaposleni. Stanje lahko prinese tudi ogromne razlike v plači – po trditvah raziskav je ta v povprečju kar 20 odstotkov nižja skozi obdobje 20 let.

Videz vara Po podatkih Eurostata je sicer podzaposlenih v 28 državah Evropske unije okoli deset milijonov, kar se morda v primerjavi s 125 milijoni neaktivnih prebivalcev zdi drobiž. A to je deset milijonov ljudi, katerih usode bodo morda trajno zaznamovane zgolj zaradi obdobja, v katerem so odrasli.