Kako zmanjšati znesek na položnici za elektriko z izrabo lastne strehe?

V prihodnosti ne bomo imeli le peščice velikih elektrarn, temveč tudi na tisoče majhnih. Majhne sončne elektrarne so vsako leto cenejše in konkurenčnejše, a kljub temu in nedavni strmi rasti sončnih elektrarn se v Sloveniji v zadnjih dveh letih spopadamo z drastičnim zmanjšanjem proizvodnje električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn, se je strinjalo več kot 130 udeležencev 5. Fotovoltaične konference v Ljubljani.

Če je še leta 2012 trg na novo zgrajenih fotovoltaičnih elektrarn presegal 120 megavatov inštalirane moči, je ta lani upadel na 34 megavatov, v osmih mesecih letošnjega leta pa dosegel zgolj dva megavata inštalirane moči. Vzrok upada so spremenjene odkupne cene, ki jih je vlada čez noč sprejela konec leta 2012. Strokovnjaki, ki so se danes zbrali na fotovoltaični konferenci, pričakujejo, da bo nova vlada njihovim predlogom znala prisluhniti in s spodbujanjem gradnje majhnih sončnih elektrarn pripomogla k akcijskemu načrtu za uvajanje obnovljivih virov energije v Sloveniji. V nasprotnem primeru se bomo čez nekaj let spraševali, zakaj imajo drugod razvit fotovoltaični del, pri nas pa ne.

Elektrika, pridobljena iz sončne energije, cenejša od elektrike iz Teš 6 Danes v Sloveniji obratuje od 30 do 50 majhnih sončnih elektrarn (do 13 kilovatov), ki pomenijo zgolj odstotek slovenskih elektrarn. Vsaka takšna elektrarna bi lahko prinesla samozadostnost gospodinjstva, strešnega potenciala pa je za tisoče sončnih elektrarn. Naložba znaša med 10 in 15 tisoč evri.

"Ob obnovljivih virih in pretežnem uvozu fosilnih goriv bi Slovenija morala na višji politični ravni bolj stremeti k samozadostnosti prek obnovljivih virov, kar sončna energija je. Čeprav na splošno govorimo o visoki ceni sončne energije, je ta še vedno skoraj polovico cenejša od elektrike, ki jo danes plačuje porabnik. Energetika je izjemno močna panoga, kjer imajo nekateri posamezniki tudi močne interese. Ti se bodo morali navaditi, da del posla prepustijo tudi komu drugemu," je pasivnost države do sončne energije pojasnil direktor Bisola Uroš Merc.

Fotovoltaika je po njegovem prepričanju najbolj perspektiven obnovljiv vir energije. Glede na dosedanji uspešen razvoj in vse večjo konkurenčnost s preostalimi konvencionalnimi viri energije ugotavlja, da postaja fotovoltaika samostojna in neodvisna. "Če doma pogledamo na položnico za plačilo elektrike, lahko vidimo, da za eno MWh plačamo 165 evrov, podpora države za eno megakilovatno uro pa znaša manj kot sto evrov. Podpora za sončne elektrarne je torej bistveno nižja od skupne cene, ki jo plačuje vsak izmed nas. Cena elektrike iz sončne elektrarne moči za en megavat je torej nižja od cene elektrike, ki bo prihajala iz Teš 6. Zato nam je težko razumeti, da politika ne prepozna potenciala konkurenčnosti majhnih sončnih elektrarn," pravi Merc.

Lastniki elektrarn državi plačujejo več prispevkov, kot pa dobijo podpore Za zagon trga v Sloveniji po besedah predstojnika laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski aakulteti za elektrotehniko Marka Topiča potrebujemo nov del, ki ga sami vidijo v majhnih sončnih elektrarnah. "Vlada je v minulem obdobju naredila kar nekaj potez, ki so zvišale fiksne stroške teh elektrarn. Lastniki elektrarn, ki morajo poslovati kot d. o. o. ali s. p., tako državi plačujejo več prispevkov, kot pa dobijo subvencij," je kritičen Topič. Z umikom fiksnih stroškov bi se gradnja lastne sončne elektrarne znova splačala, s tem pa bi v nekaj letih podvojili trenutno kumulativno moč.

Zato vladi predlagajo, da znova premisli, ali je potrebno, da lastniki majhnih sončnih elektrarn plačujejo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, in ali je smiselno, da so lastnikom majhnih sončnih elektrarn odvzeli pokojnino. Vse to in številne administrativne ovire vlagatelje odvračajo od gradnje. Z urejeno regulativo bi država preprečila tudi "črni priklop" teh elektrarn, ki s stališča požarne varnosti in kakovosti električne energije v omrežju pomeni določeno tveganje.

Fotovoltaika namreč kljub bistveno nižjim državnim subvencijam ostaja predvsem na račun zmanjševanja lastne porabe električne energije še vedno ekonomsko upravičena. Njen potencial zaradi visokih cen električne energije s pridom izkorišča marsikatera evropska država, predvsem države Beneluksa, saj so tamkajšnje cene elektrike dvakrat višje od slovenskih.

Slovenija se na področju fotovoltaike uvršča med neto izvoznice, večji del pa izvozita proizvajalca fotonapetostne opreme Bisol Group in Eti Izlake.