Kako na novo realnost gledajo uspešna slovenska podjetja?

Adrian Ježina, MBA, CEO, Telemach Gospod Ježina, ste se kot predsednik poslovodstva družbe Telemach zavedali pomembnosti vašega odziva na spremembe. Kako ste se odzvali?

Lahko rečem, da zelo hitro in učinkovito. Takoj, ko smo zaznali resnost položaja, in to še precej pred prvimi primeri okužb v Sloveniji, smo se začeli pripravljati. Predvideli smo številne scenarije, do katerih bi lahko prišlo, in se pripravili, kako bi se nanje odzvali. Prav tako smo že pred popolnim zaprtjem preizkušali delo od doma, da smo videli, kako bi vse skupaj lahko potekalo. Delovni procesi so tako ves čas tekli povsem normalno, kar je bilo seveda na nek način nujno, saj smo v pandemiji prav telekomunikacijska podjetja odigrala eno najpomembnejših vlog. No, v bistvu sploh ne smem govoriti v pretekliku, ampak moram v sedanjiku, saj je stanje še vedno tako. Z našo pomočjo delujejo vse najpomembnejše institucije v državi, telekomunikacije omogočajo, da se lahko učenci šolajo na daljavo, da lahko v panogah, ki to dopuščajo, ljudje delajo od doma. To se pozna na izjemnem povečanju prometa, ki smo ga beležili predvsem v prvem valu. Zdaj, v drugem to povečanje ni tako veliko, ker se obremenjenost med obema valoma  ni občutno zmanjšala, ampak je bila vseskozi visoka.

Katere spremembe ste najprej uvedli?

Svet se je preselil na splet in temu se je bilo treba prilagoditi. Ker se nam je močno povečal promet na vseh segmentih, smo v zelo kratkem času izvedli vse potrebne nadgradnje, da uporabniki niso imeli težav. Tu lahko povem, da smo v le nekaj dneh podvojili zmogljivosti tako na mobilnem kot na fiksnem omrežju. Ker so se zaprle poslovalnice, smo potrošnike preusmerjali na nakupovanje prek spleta. Odlično so se v tem času odrezali klepet prek spleta, glasovno podpisovanje, virtualna trgovina itd. Tako kot za številna podjetja pa je bila seveda največja sprememba delo od doma, ki je pri nas na različnih oddelkih predstavljalo zelo različne izzive. Za nekatera področja dela je bila prilagoditev veliko lažja kot za druga, seveda pa je treba tu izpostaviti naše tehnične službe, ki so delovale na terenu, bile izpostavljene tveganjem, a smo seveda naredili vse za zaščito zaposlenih. Zaposlenim skozi celotno obdobje sicer posvečamo ogromno pozornosti, saj se dobro zavedamo občutljivosti položaja, želimo poskrbeti za njihovo dobro počutje tako  telesni kot psihični ravni. Zato jim omogočamo različne seminarje, nasvete za lažje delovanje v celotnem položaju, dvakrat smo vsem zaposlenim pripravili tudi posebne zdravstvene paketke z vitamini in maskami. Vseskozi jih opozarjamo na pomen preventivnega delovanja itd. Tudi zato lahko danes rečem, da smo se in se še vedno s pandemijo soočamo zelo dobro.

Gospod Božič, kakšen je bil vaš odziv na pandemijo, kakšen je bil odziv vašega podjetja?

Andrej Božič, Prokurist, BB Consulting Kot svetovalno podjetje, ki je stavilo na delo v živo, smo se najprej takoj odzvali in začeli z delom na daljavo za že začete projekte in se učili ter se naučili, da se velik del da opraviti na ta način.

Zaradi občutka strahu in velike negotovosti, kaj bo v prihodnosti, smo začeli dialoge s strankami in poizkušali izmenjevati dobre prakse ter zmanjševati strah na individualni in organizacijski ravni s pogovorom. To je bilo odlično sprejeto. Tako se je kreirala skupnost naših strank, ki so skupaj imele večji občutek varnosti.

Svetovna pandemija nas je vse presenetila, pa je vendar obstajala strategija upravljanja tako velikega tveganja, takšnih razsežnosti?

Pojav pandemije je bil šok in tega tveganja nihče, razen teniškega Wimbeldona, ni predvidel. Vendar se je finančna kriza že dolgo napovedovala, torej smo imeli še razlog več, da analiziramo posledice dogajanja in preverimo, ali smo še v pravi industriji, ali odgovarjamo na krizo na pravi način, kaj nas dela odpornejše na prihodnje krize, ki prihajajo.

Gospod Petrovič, kako se je odzvalo podjetje GenePlanet?

Matjaž Petrovič, Direktor prodaje, Geneplanet Prioriteta je bila skrb za dobrobit zaposlenih. To pomeni tako zdravstven vidik in zaščito pred morebitnimi okužbami z virusom kot tudi ohranjanje občutka normalnosti in pripadnosti. Zaposlenim smo želeli zagotoviti stabilnost in varnost, saj je tudi motivacija potem lažja. Izkazalo se je, da je pretok informacij o poslovanju in strategiji družbe med zaposlene izrednega pomena, zato o tem tudi v primernem obsegu komuniciramo. Predvsem z namenom, da vsak posameznik občuti, da s svojim delom prispeva k doseganju določenega cilja.

Hiter odziv in primerni ukrepi so bili ključni tudi na poslovni ravni. Čez noč so bili odpovedani vsi dogodki, ki so predstavljali pomemben steber našega poslovnega povezovanja. Zato smo takoj poiskali nove načine, kako priti v stik z obstoječimi in novimi strankami. Dali smo priložnost inovativnim pristopom komuniciranja, ki ga spletna platforma ponuja, komunikacija pa je v trenutku nemoteno stekla.

V obstoječi situaciji smo videli tudi priložnost, saj je naš produkt lahko ravno v teh časih eno primernejših orodij za skrb zaposlenih v podjetju ali za podjetja, ki želijo individualizirati svoj pristop k strankam.

Gospa Mohar, kaj je pandemija pomenila za Iskatel in vaše delo?

Nika Mohar, MBA, Vodja digitalnega marketinga Iskratel Pandemija je v poslovnem svetu izpostavila predvsem pomembnost hitrega reagiranja in prilagajanja spremembam. Pri nas smo v obeh valih odreagirali pravočasno oziroma brez oklevanj in tako v večini začeli delati od doma. Osebno mi tak način dela ustreza, obenem pa v teh razmerah nimamo kaj dosti izbire, kot se znati prilagoditi in situaciji primerno izvleči najboljše. V osebnem življenju je tako nekoliko več miru in časa za posvečanje sebi in svojim najbližjim. Poslovno pa se na mojem področju delo odvija še hitreje, ves čas se  ponujajo nove priložnosti, saj je digitalna sfera v današnjih okoliščinah prevladala v komunikaciji, procesih in grajenju odnosov.

Uvedba dela od doma je bila v povečini uspešna in zaposleni so se hitro privadili na to spremembo, pa vendar delo od doma prinaša tudi tveganja. Kako se v podjetju Gene Planet z njimi soočate?

Delo od doma ima tako prednosti kot pomanjkljivosti. Ključna je komunikacija, treba je ohraniti oseben stik med zaposlenimi oz. pristno človeško bližino. Naj bo to skupno pitje jutranje kave, telovadba prek spleta ali kreativne igre. Torej aktivnosti, ki zaposlene povezujejo, niso pa nujno povezane z delom. Pomembno je tudi, da zaposleni znajo potegniti ločnico med zasebnim in poslovnim življenjem, da imajo še vedno občutek, da "gredo" po  koncu delovnika iz službe domov, čeprav so že ves čas doma.

Daniela Bervar Kotolenko, MBA, Partnerica CorpoHub, predsednica MBA Alumni Cotrugli Osebni stik, nenačrtovani klepet ob kavnem avtomatu s sodelavcem je težko nadomestiti. Na drugi strani se mnogi zaposleni vozijo v oddaljene kraje na delovna mesta, delo od doma jim prihrani ogromno časa, ki bi ga drugače namenili logistiki. Gospa Bervar Kotolenko, menite, da se bo delo od doma obdržalo tudi po pandemiji ali je navada železna srajca?

Svetovni giganti, kot so Microsoft, Salesforce in podobni pravijo, da bo način dela na daljavo še zmeraj prisoten v znatni meri kljub pojenjanju epidemije čez čas. Izbira je naša - ta trenutek lahko zavzamemo dve stališči: lahko tarnamo, kako ni enako, kot delati v živo, lahko pa poizkušamo narediti najbolje iz nove, virtualne realnosti. Prej kot začnemo iskati dobre namesto slabih stvari v oddaljenem delu, bolje bomo delali. Delo od doma v novi realnosti je absolutno priložnost.

Kako v vašem podjetju skrbite za ekipno delo, zdravje in dobrobit zaposlenih, ki delajo od doma, gospod Petrovič?

Našim strankam med drugim ponujamo program za promocijo zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Seveda smo ta program še pred uradnim lansiranjem začeli izvajati interno, saj je najlažje izhajati iz lastne izkušnje.

Tako organiziramo številna druženja in skupne športne aktivnosti, v prihodnosti pa načrtujemo še uvedbo mentorskega programa in drugih pristopov, ki bodo pomagali izboljšati zadovoljstvo in motivacijo. Vse aktivnosti so potekale že prej, njihovo izvajanje smo po nastopu pandemije le preselili na splet. Zaposleni so lahko nekajkrat tedensko sledili športnim vadbam, sodelovali v kreativnih izzivih in bili zanje tudi nagrajeni. Pogostejša so bila tudi spletna druženja znotraj oddelkov, kjer so pomembno vlogo odigralinjihovi vodje. Pogostejša komunikacija in redno naslavljanje morebitnih skrbi in strahov zaposlene pomiri in izniči razloge za preplah.

Kot omenjate, je večina podjetij hitro in uspešno zagnala delo od doma, pa vendarse pri delu od doma pojavijo novi izzivi, ki jih vodje in managerji nismo načrtovali in se z njimi morebiti še ne znamo soočiti? Gospa Daniela, kakšna so vaša opažanja, se vodje dobro soočajo z vodenjem ekip na daljavo?

V podjetjih je zaznati, da trend izobraževanja vodij in zaposlenih na področju, kako učinkovito delati na daljavo, raste. Vse bolj se zavedajo, da sta vodenje in delo na daljavo kompetenca, katere se je treba priučiti. Ko delamo z vodjami in ekipami preko virtualnih treningov, so odzivi zelo pozitivni: "Nisem si mislil, da je delo in vodenje na daljavo lahko tako interaktivno, zabavno. Zgolj pokazal nam ni še nihče, s katerimi orodji in tehnikami facilitacije si lahko pomagaš, da skoraj povsem poustvariš delovno vzdušje v pisarni."

Že vrsto let poslušamo o digitalizaciji podjetij, o novi digitalni dobi. Je epidemija zadala še končni pospešek, ki je marsikatero podjetje prisililo v popolno digitalizacijo? Kako ste se odzvali v Iskatelu?

Razmere, ki so posledica pandemije covid-19, so še bolj izpostavile pomen digitalizacije. Podjetja so se morala praktično čez noč znajti v novih razmerah in čim prej prilagoditi način poslovanja z namenom zaščite zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter hkrati zagotoviti čim manj moteno poslovanje. V Iskratelu imamo z uporabo različnih informacijskih sistemov digitalizirano večino teh procesov, vendar pa sama digitalizacija ni dovolj. Zastavili smo projekt digitalne optimizacije s ciljem povečanja produktivnosti skozi uvedbo in podporo agilnih procesov, optimizacije operativnih stroškov ter izboljšanja uporabniške izkušnje.

Kakšni so bili vplivi na marketing in prodajo, kako ste se prilagodili? Prodaja smo ljudje, odnosi in zaupanje, kako do novih strank?

Osebna srečanja, predstavitve, usklajevanja, pogajanja, dogovarjanja so se skoraj v celoti prestavila v digitalno okolje na  kolaboracijske  digitalne platforme, kot sta MS Teams in Zoom. Pravzaprav celotna komunikacija poteka preko digitalnih kanalov. Večina  industrijskih sejmov in dogodkov je bila odpovedanih z nekaj izjemami, ki so odvisne od organizatorja. Nekaj se jih je preselilo v digitalno okolje. Po naših izkušnjah so se ne glede na virtualno obliko ti dogodki odvili uspešno, pridobili smo celo več kvalificiranih kontaktov kot na siceršnjih sejemskih dogodkih, saj vsakega posameznika, ki izkaže interes, avtomatično "ujameš" v svojo bazo. V večji meri smo začeli izvajali webinarje in virtualne dogodke, ki smo jih sami organizirali in so se prav tako izkazali za precej uspešne.

Primarni del komunikacije z novimi trgi je že pred epidemijo potekal prek digitalnih komunikacijskih poti, tako da nove razmere v tem delu niso prinesle sprememb. Iskratelove aktivnosti na področju digitalnega marketinga so bile prepoznane kot dober primer iz prakse tudi znotraj skupine S&T AG, katere del smo postali v letošnjem letu. Aktivnosti bodo že v naslednjem letu tako vpeljane na stopnji celotne skupine.

Diskusija o ravneh in intenzivnosti sprememb, ki nas spremljajo, bi lahko tekla v nedogled, a jo malenkost obrniva. Gospod Božič, kakšne spremembe pa menite, da nas še čakajo, sploh na družbeni ravni?

Spremembe, ki bodo še prihajale, je večinoma težko napovedati. Pandemije in krize se bodo še ponavljale, pogosteje kot v preteklosti. Vprašanje je, ali bomo kot družba šli na pot superkontrole in nadzora posameznika, kar tehnologija omogoča, ali pa bomo te podatke izkoristili za krepitev aktivnega državljana, ki bo deloval v dobro skupnosti.

Kaj bo s prezadolženostjo celega sveta in črnimi finančnimi luknjami, z zmanjševanjem in zategovanjem porabe, s socialno krizo in hiperinflacijo ali solidarnostjo in prerazporeditvijo obilja, ki ga je za to dovolj, kako se bo vse to razrešilo, ne more nihče napovedati.  Verjamem, da bomo zmogli kot civilizacija sprejeti prave odločitve.

Če gledamo na pandemijo s širšega zornega kota, kaj nam sporoča?

Akutni problemi, povezani z zaprtjem aktivnosti, se bodo počasi umirili, sporočila te pandemije pa ne. Okolje, ki ga uničujemo, nam vrača. Potreben je razmislek, kaj vse res potrebujemo, pa s tem uničujemo naravo, od kod vozimo surovine in produkte, z vidika onesnaževanja in tudi varnosti dobav, način koncipiranja proizvodov v smeri večje trajnosti in s tem okoljske sprejemljivosti, zmanjševanje globalnega prevažanja po nepotrebnem, kurjenje fosilnih goriv za nepotrebne produkte z vidika nujnega za življenje. Tehnologije in koncepte, ki jih že imamo, moramo začeti uporabljati. Drugače nas bo planet izpljunil, borimo se za preživetje človeštva, ne planeta, ta bo preživel!

Ste zagovornik trajnostno naravnanega, k zaposlenim usmerjenega poslovanja. Kakšno je vaše sporočilo podjetnikom in managerjem?

Edino, kar lahko na podjetniškem nivoju naredimo je, da se s strankami povežemo v skupnost, da z njimi delimo vrednote, način, kako delamo stvari. S tistimi, ki to, kar počnemo, podpirajo tudi v težkih časih in so zato pripravljeni plačati višjo ceno, ker delamo prave stvari na pravi način.

Hkrati pa je potrebno graditi na zaposlenih, ki v krizi odreagirajo, se počutijo varne v tej skupnosti, zato so ji tudi lojalni, prav tako pa podjetju. V tem primeru, tudi ko delajo na daljavo ali v oteženih pogojih , iščejo rešitve. Tak cilj bi dosegli z opolnomočenjem zaposlenih, krepitvijo njihovih kompetenc in občutka nove varnosti, ki je ni več zaradi varne službe, sistema, ki smo ga bili vajeni v preteklosti, ampak zardi pripadnosti skupnosti, za katero skrbiš in tudi poskrbi zate. Edino, kar lahko naredimo je, da naredimo podjetja vitka, hitra, učljiva, da znajo odreagirati na stvari, ki nas zadanejo in jih nismo mogli napovedati. Podjetja, ki že delajo tako, so pokazala, da je to edina pot.

Avtorica pogovora: Staša Mlekuž, MBA, Članica upravnega odbora, Business Intelligence Center