Torek, 22. 8. 2023, 17.13
1 leto, 2 meseca
Kaj o ideji obdavčitve izrednih dobičkov bank menita ekonomista?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,60
Vlada z bankami in zavarovalnicami išče odgovore na vprašanja o finančni konstrukciji ukrepov za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Med drugim preigrava idejo o obdavčitvi izrednih dobičkov bank. Ekonomist Igor Masten meni, da gre za populističen ukrep, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar pa ob tem politiki svetuje veliko previdnosti in razumnosti.
Premier Robert Golob je v ponedeljkovi oddaji na POP TV dejal, da sta tako finančni kot zavarovalniški sektor "soudeležena v tej katastrofi tako ali drugače in ljudje so zelo odvisni od njiju". Dodal je, da imata oba sektorja "strašno odgovornost tudi zaradi tega, ker v resnici poslujeta dobro, in tisti, ki posluje dobro, hkrati so ljudje do njega izpostavljeni in nemočni, in to ne po lastni krivdi, se mora tega jasno zavedati".
Spregovoril je tudi o konkretnih predlogih o obdavčitvah izrednih dobičkov bank, ki so že od obdobja energetske draginje poslovale nadpovprečno. Podpira jih tudi predsednik SDS Janez Janša.
V začetku meseca se je sicer za takšen ukrep odločila italijanska vlada. Sprejela je 40-odstoten davek na presežne dobičke bank, ki jih banke ustvarjajo z razliko med višjimi obrestmi na posojila in še vedno nizkimi na bančne depozite.
Igor Masten: Populistične ukrepe se sprejema najlažje
"Gre za populističen ukrep. Tudi nekatere države v EU so ga sprejele kot populističen ukrep, a iz drugih razlogov. To samo dokazuje trditev, da gre za populizem. Če bi obstajal kakršenkoli ekonomski razlog, da je za sanacijo okoljske škode obdavčitev bančnega sektorja najprimernejši finančni instrument, bi opazili, da takšne ukrepe uvajajo tudi druge države. A mednarodno primerjalno ni tako. Populizem je tisti, ki jim je skupni.
Poleg tega je predlog nedomišljen. Na eni strani zagotavlja fiskalne vire, po drugi strani pa odteguje kapital iz bančnega sistema. Odločevalcem, ki jim zakonitosti delovanja bank niso blizu, je to očitno vseeno," je oster Igor Masten z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
"Znano je, da se breme kateregakoli davka, kadarkoli v zgodovini, vedno razporedi med prodajalce in kupce oziroma v tem primeru med komitente in banke. Ta davek bomo plačevali vsi," je jasen ekonomist Igor Masten.
Napoveduje, da se bo obdavčitev izrednih dobičkov bank najverjetneje tudi zgodila. "Populistični ukrepi se sprejemajo najlažje," pojasnjuje.
Po njegovih besedah bodo imele banke zaradi višje obdavčitve dobičkov manj kapitala, manjšo sposobnost sprejemanja tveganj, lastniki pa bodo prejeli manj dividend. "Znano je, da se breme kateregakoli davka, kadarkoli v zgodovini, vedno razporedi med prodajalce in kupce oziroma v tem primeru med komitente in banke. Ta davek bomo plačevali vsi," je jasen Masten.
Opozarja še, da se morajo banke v primeru odtegnitve finančnih virov iz bančnega sistema temu prilagoditi. To od njih navsezadnje zahteva tudi bančna regulativa.
France Arhar: O ideji je treba temeljito premisliti
Prvi guverner Banke Slovenije in dolgoletni predsednik uprave banke Unicredit France Arhar politiki svetuje veliko previdnosti in razumnosti, saj je položaj močno povezan z zaupanjem in strahom komitentov bank.
"Za strah so dovolj besede, za zaupanje so potrebna dejanja. Odločitev za obdavčitev izrednih dobičkov bank je zelo relativna," je za Siol.net posvaril Arhar.
"Idejo o dodatnem obdavčenju bank zaradi vodne ujme je treba temeljito premisliti," opozarja France Arhar.
Poudaril je, da je treba razmere opazovati v daljšem časovnem obdobju. Ob tem je spomnil, da se je desetletje vodila politika negativnih obrestnih mer. Hiperlikvidnost na trgu in posledično negativna obrestna mera sta bili povzročeni v centralnih bankah. Evropska in ameriška centralna banka sta natisnili od pet do šest bilijonov evrov dodatnega denarja. Denarna politika je bila pravzaprav "sestra" fiskalni politiki. To pomeni, da so države, ki so se v obdobju epidemije covid-19 dodatno zadolževale, pripomogle k premagovanju epidemije po finančni plati. Denar so prejemale z emisijo novega denarja od centralnih bank. Na drugi strani se to posledično izkazuje pri stanju svetovnega dolga. Ta v mirnem obdobju ni bil še nikdar tolikšen, kot je danes. Po podatkih mednarodnega finančnega inštituta dosega celo 360 odstotkov svetovnega družbenega produkta.
"Domače banke so imele donos na kapital sedem let negativen. Če je v zadnjem letu njihov donos dosegel med sedem in osem odstotkov, tega ne smemo gledati kratkoročno. Idejo o dodatnem obdavčenju bank zaradi vodne ujme je treba temeljito premisliti. Vloge prebivalstva v Sloveniji, ki pomenijo primarne vire v bankah, teh je 26 milijard evrov, niso vezane, saj jim banke ponujajo skoraj ničelne obrestne mere. Sistemsko tveganje bank ob dejstvu, da je 80 odstotkov vlog na vpogled, je tako izjemno veliko. Če banka ni likvidna, lahko propade v enem dnevu, spomnimo se propada Silicon Valley Bank in Credit Suisse," ponazori Arhar.
Po njegovem prepričanju je ukrep obdavčitve izjemnih dobičkov bank kratkoročne narave, brez razmisleka o dolgoročnih posledicah. "Pri prostem trgu kapitala sta nujna previdnost in zgledovanje po mednarodni konkurenci. Finančna stabilnost je pomemben element za vse gospodarstvo," poudarja.
Dodaja, da bi bilo najprej treba vplivati na banke, da bi zvišale obresti na vloge, s tem pa bi zmanjšale sistemsko tveganje. Hkrati mora kapitalski donos bank postati takšen, da bodo lastniki dolgoročno zainteresirani za vlaganje v banke.
Arhar spomni, da slovenski bančni sistem še nikdar v svoji 32-letni zgodovini ni imel toliko likvidnostnih presežkov, kot jih ima prav danes. Ti znašajo med 10 in 11 milijard evrov, za kar pri centralni banki prejema triodstotno obrestno mero, pred tem pa je moral centralni banki celo plačevati.
Nekdanji guverner opozarja še na majhnost slovenskega bančnega sistema, ki se ga nobena izmed velikih držav ne boji, hkrati pa se v državi zvišuje javni dolg.
