Petek, 26. 5. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Kaj dela guverner Jazbec, ko se potaplja največji lastnik banke zadružnikov in kmetov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,83
7
Deželna banka Slovenije je v težavah, saj se njen največji lastnik utaplja v dolgovih. Je 750 milijonov evrov sredstev, ki so jih banki zaupali gospodinjstva, zadružniki, kmetje in drugi, varnih? In kaj pri tem počne Banka Slovenije?
Na guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki ga bremenijo nepravilnosti pri milijardni sanaciji bank v letu 2013, že dalj časa letijo tudi očitki o selektivnem ukrepanju pri nadzoru.
Na eni strani so centralni bankirji pohiteli pri "reševanju" lastništva Gorenjske banke in Savo prisilili v odprodajo njenega skoraj polovičnega deleža v banki (več o tem v okvirju). Na drugi strani so mnogo bolj prizanesljivi do lastnika Deželne banke Slovenije (DBS).
Jim bodo zasegli delnice?
Kapitalska zadruga, ki ima neposredno v rokah 47 odstotkov delnic DBS, v resnici pa obvladuje večino lastništva, je namreč tik pred finančnim zlomom.
Peter Vrisk, prvi med zadružniki in predsednik nadzornega sveta DBS
Letos jeseni ji zapade devetmilijonsko bančno posojilo pri banki BKS, ki ga po dostopnih informacijah ni sposobna poplačati. Njeno edino premoženje so delnice DBS, od katere pa ne prejema dividend. V skrajnem primeru ji bo BKS zasegla zastavljene delnice.
Kapitalska zadruga je v lasti kmetijskih zadrug, obvladuje pa jo vplivni Peter Vrisk, prvi mož Zadružne zveze in predsednik nadzornega sveta DBS. Vrisk je že od leta 1997 državni svetnik. Dolgo časa je bil tudi pomemben član SLS, dokler ga ni leta 2010 iz stranke odnesla afera zaradi domnevno previsoke plače.
"Podatki so interne poslovne narave"
Na Zadružno zvezo Slovenije, ki je posredno večinska lastnica DBS, smo se obrnili z naslednjimi vprašanji:
- Kolikšne finančne obveznosti ima Kapitalska zadruga in do koga?
- Ali je družba poplačala obveznosti do banke BKS, ki po javno dostopnih podatkih zapadejo v letošnjem letu, oziroma ali se je dogovorila za njihov reprogram?
- Kako boste zagotovili finančno stabilnost Kapitalske zadruge kot največje lastnice DBS?
- Ali je Banka Slovenije zaradi DBS uvedla kakšen postopek proti Kapitalski zadrugi?
- Glede na to, da so edino premoženje Kapitalske zadruge delnice DBS, kaj boste naredili z njimi? Se boste pridružili postopku skupne prodaje?
Ostala so neodgovorjena. "Podatki so interne poslovne narave in niso namenjeni javnosti," nam je dejal direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec.
760 milijonov evrov
Čeprav je DBS ena od manjših bank na trgu, ji je uspelo zgraditi tretjo največjo poslovno mrežo v Sloveniji, postala pa je eden od (finančnih) stebrov kmetijstva in podeželja.
V njej imajo namreč gospodinjstva, zadruge, kmetje, agroživilska podjetja in drugi za več kot 760 milijonov evrov depozitov in drugih vlog. DBS se je uveljavil tudi kot pomemben financer kmetov in podjetij, ki delujejo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti. Po zadnjih podatkih imajo za 600 milijonov evrov vseh danih posojil.
V DBS so se ne nazadnje odločili, da kmetovalcem omogočijo uporabo cenejših bančnih storitev, podobno kot imajo v Delavski hranilnici ugodnosti za sindikate in male podjetnike.
Zakaj Banka Slovenije (še) ni ukrepala?
Ali so seznanjeni s finančnimi težavami Kapitalske zadruge in ali so že začeli postopke odvzema dovoljenja za kvalificirani delež v DBS, na Banki Slovenije ne razkrivajo.
Po zakonu o bančništvu bi ji morali dovoljenje odvzeti takoj, ko bi bila pod vprašajem njena finančna moč oziroma "primerna finančna trdnost". To pomeni, da ne bi bila sposobna pokrivati morebitnih kapitalskih potreb DBS in zagotavljati sredstev za njen nadaljnji razvoj.
Da bi morala v primeru, da je Kapitalska zadruga res insolventna, ustrezno ukrepati Banka Slovenije, so prepričani tudi v skupini KD Group, ki je druga največja lastnica DBS.
Odstop nadzornice
V zadnjem letu dni so se še dodatno zaostrili odnosi med Kapitalsko zadrugo in drugimi večjimi delničarji DBS. Skupina KD Group si namreč neuspešno prizadeva za izplačilo dividend, na zadnji skupščini pa je blokirala spremembe statuta.
"Glede na to, da nimamo podrobnejšega vpogleda in vpliva na tekoče poslovanje banke, so zahteve po minimalni dividendi edina korporacijska pravica, ki jo lahko uveljavljamo na skupščini oziroma prek sodišča," so opozorili v KD Group.
Na aprilski skupščini so se delničarji seznanili tudi z odstopno izjavo članice nadzornega sveta Bernarde Babič. Ta odhaja "zaradi velikih razlik v pogledu na način nadzora regulirane finančne institucije". Ob tem je poudarila, da globoko spoštuje vsa dosedanja prizadevanja članov nadzornega sveta in uprave banke za ohranitev njene samostojnosti.
Namesto nje so v KD Group predlagali Damijana Korošca, vendar niso bili uspešni. Kapitalska zadruga je za nadzornika predlagala in izglasovala Jožeta Strgarja.
"V resnici smo pričakovali, da se bo na zelo homogeno sestavo nadzornega sveta in vsebino odstopne izjave članice nadzornega sveta Bernarde Babič odzvala Banka Slovenije," so še opozorili v KD Group.
Preostali delničarji hočejo prodati DBS
V KD Group so zahtevali tudi, da se delničarji seznanijo s prejemki vodstvenega kadra v DBS in njenih odvisnih družbah. Vendar je Kapitalska zadruga njihovo pobudo zavrnila.
Predsednica uprave DBS Sonja Anadolli in članica Barbara Cerovšek Zupančič sta za delo v lanskem letu prejeli 165 tisoč evrov oziroma 126 tisoč evrov bruto. Ob tem je Anadollijeva dobila še 12 tisočakov za delo v nadzornih svetih odvisnih družb. Enak znesek je dobil Peter Vrisk, ki je z vodenjem nadzornikov DBS zaslužil dodatnih 14 tisoč evrov bruto.
KD Group je sicer na izhodnih vratih iz DBS. Aprila lani je skupaj z družbama SRC in KB1909 podpisala sporazum o skupni prodaji nekaj manj kot 27 odstotkov delnic. Prodajni postopek še traja. "Konzorcij prodajalcev delnic DBS je odprt za morebiten vstop tako Kapitalske zadruge kot tudi za druge delničarje banke," so nam povedali.
DBS v rokah zadrug
Čeprav ima banka DBS več kot 300 delničarjev, Kapitalska zadruga pa ima v rokah nekaj več kot 50 odstotkov lastništva, njeni predstavniki skoraj popolnoma obvladujejo nadzorni svet in s tem upravo:
- Peter Vrisk (Zadružna zveza),
- Marjan Janžekovič (Kmetijska zadruga Ptuj),
- Ivan Lenart (Kmetijska zadruga Rače)
- Nikolaj Maver (Kmetijska zadruga Tolmin) in
- Bernarda Babič (Slovenske železnice), ki je v odstopu in jo bo nadomestil Jože Strgar.
Glede na to, da večina od njih prihaja iz kmetijskih zadrug, se zastavlja vprašanje, ali izpolnjujejo stroge pogoje za nadziranje banke.
DBS posojala denar za lastno dokapitalizacijo?
Takojšnje ukrepanje Banke Slovenije je potrebno tudi zaradi tega, da bi lastniku v finančnih težavah preprečili vpliv na poslovanje banke.
Spomnimo, da so konec leta 2014 v DBS izpeljali več kot štirimilijonsko dokapitalizacijo, večino novih delnic pa so vplačali obstoječi delničarji, predvsem Kapitalska zadruga. Kje je dobila sredstva, ni znano, po naših informacijah pa so jih zagotovile kmetijske zadruge, ki so najemale posojila pri DBS.
Ravno zaradi takšnih spornih dokapitalizacij, s katerimi je banka financirala povečevanje lastnega kapitala, je propadla Probanka.
Kje vse je nasedla DBS
Tudi zato je dejstvo, da DBS potrebuje finančno močnega lastnika.
Prva dama DBS Sonja Anadolli (levo) in prvi nadzornik banke Peter Vrisk (v ospredju) februarja letos na novinarski konferenci po uspešno končani prisilni poravnavi Semenarne Ljubljana
Po tem ko so v letu 2013 ustvarili rekordno 17-milijonsko izgubo, ji je Banka Slovenije zaradi prenizke kapitalske ustreznosti odredila najmanj štirimilijonsko dokapitalizacijo. To so, kot rečeno, izpeljali dosedanji delničarji, DBS pa je izpolnila kapitalske zahteve.
Razlog, zakaj je DBS potrebovala svež kapital, so bili tako kot pri drugih bankah visoki odpisi slabih posojil. Merkur, Istrabenz, Electa, Sava, Energoplan, Istrabenz, DZS, Tuš Nepremičnine in Gramiz so le nekatere posojilne zgodbe, v katerih je nasedla DBS.
Veliko denarja in drugih resursov so v banki namenili tudi reševanju Semenarne Ljubljana. Našemu vodilnemu proizvajalcu semen je DBS posodila nekaj več kot 2,4 milijona evrov. Ko je Semenarna Ljubljana končala v prisilni poravnavi, pa je DBS prevzela še njeno lastništvo, za kar je morala plačati več kot pet milijonov evrov.
Plače pobrale dobiček
V lanskem letu je DBS ustvarila 16 milijonov evrov čistih obresti, kar je 16 odstotkov manj v primerjavi z letom 2015. Nekoliko več je bilo čistih provizij, zaradi okrevanja slovenskega gospodarstva pa so se prepolovile tudi potrebne oslabitve.
Kljub temu se je čisti dobiček znižal za 10 odstotkov na 2,7 milijona evrov. Glavni razlog je bil ta, da so se za 300 tisoč evrov zvišali stroški dela in s tem tudi obratovalni stroški banke. Konec lanskega leta so imeli v DBS 348 zaposlenih.
Kako je Banka Slovenije ukrepala proti Savi
Med bankami, pri katerih je Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca leta 2013 ugotovila velikanske primanjkljaje kapitala in jim odredila dokapitalizacije, je bila tudi Gorenjska banka. Kapitalska luknja naj bi presegla 300 milijonov evrov.
Med favoriti za nakup večinskega deleža v Gorenjski banki je srbski tajkun Miodrag Kostić.
Danes je vse bolj jasno, da so bili izračuni Banke Slovenije prenapihnjeni, davkoplačevalci pa so za reševanje NLB, NKBM in drugih bank namenili preveč denarja. To dokazuje tudi primer Gorenjske banke, kjer so vztrajno nasprotovali centralni banki, v vmesnem obdobju pa sami in brez dokapitalizacije odpravili domnevne težave s kapitalom.
Na Banki Slovenije so se lotili tudi njenega največjega lastnika. Dan po tem, ko je Sava septembra 2015 na predlog upnikov končala v postopku prisilne poravnave, so ji odvzeli dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in odredili prodajo Gorenjske banke.
Čeprav Gorenjska banka ne potrebuje (več) kapitala, Sava pa je s prisilno poravnavo rešila vprašanje insolventnosti, se je prodajni postopek nadaljeval in naj bi bil v kratkem končan. Med favoriti za nakup večinskega deleža je srbski tajkun Miodrag Kostić, ki je kljub poslovanju v davčnih oazah že dobil vsa dovoljenja bančnih regulatorjev za prevzem vse Gorenjske banke.
7