Četrtek, 12. 12. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Dve resnici o Petrolu: super stanje ali nevarni prevzemi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,89
6
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta čisti dobiček povečala za 16 odstotkov na 80,1 milijona evrov. Na fotografiji nekdanji prvi mož Petrola Tomaž Berločnik.
Na današnjo izredno skupščino Petrola, na kateri se bodo delničarji seznanili z razlogi za zamenjavo nekdanje uprave, so vabljeni tudi člani nekdanje uprave Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak. Pred začetkom skupščine smo preverili, v kakšnih razmerah je slovenskega trgovca s pogonskimi gorivi zapustila Berločnikova uprava in ali se lahko v prihodnosti morda zgodijo večje spremembe v lastniški strukturi Petrola.
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta čisti dobiček povečala za 16 odstotkov na 80,1 milijona evrov. Čisti dobiček je lani znašal 91,8 milijonov evrov, družba pa je v lanskem letu imela rekordne dobičke 5,4 milijarde evrov. 5,3-odstotna dividendna donosnost je bila solidna.
Kljub temu je uprava Petrola na čelu Tomažem Berločnikom konec oktobra odstopila, kot uraden razlog zanjo pa so pri Petrolu, kjer je država manjšinski lastnik, navedli razhajanja v strategiji.
"Vlada ima veliko vzvodov, da prepreči sovražni prevzem Petrola." Video: Planet.
Jaklič: Lastniki so očitno menili, da so strateške odločitve preveč tvegane
Kot mogoči razlogi za menjavo uprave so se v javnosti omenjali tudi politično kadrovanje, parcialni interesi ter megalomanski načrti uprave in s tem načrtovano zadolževanje družbe. Dan pred izredno skupščino, po kateri bo jasno, zakaj se je pojavilo nezaupanje med upravo na eni in nadzornim svetom na drugi strani, tega vodi Nada Drobne Popovič, ki je po odstopu uprave začasno prevzela vodenje družbe, ekonomisti poudarjajo, da Berločnikova ekipa družbo zapušča v dobrih razmerah.
Lastniki so očitno menili, da so strateške odločitve, ki jih je sprejela uprava Petrola, preveč tvegane, in mislim, da je razhajanje posledica prihodnje vizije družbe, meni ekonomist Marko Jaklič.
"Petrol je trenutno v dobrem, lahko rečemo kar v super stanju. To lahko pripišemo nekdanji upravi, ki je bila na čelu družbe dolgo časa, predsednik uprave Tomaž Berločnik na primer kar devet let," meni Jaklič. Petrol je bil po njegovih besedah v strateškem smislu zastavljen zelo ambiciozno, morda celo preveč za obstoječo strukturo lastnikov vključno z državo, ki jih zanimajo predvsem prodaja delnic oziroma visoke dividende.
"Ko gre za dividende, jih je Petrol lepo izplačeval, vendar pa so lastniki očitno menili, da so strateške odločitve, ki jih je sprejela uprava, preveč tvegane. Mislim, da je razhajanje posledica prihodnje vizije družbe," meni Jaklič, ki odkrito pove, da je tudi imel priložnost sodelovati z Berločnikovo upravo. Kot meni predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti, je šlo za eno od boljših menedžerskih ekip v Sloveniji, ki je s svojim delom in rezultati pokazala, da obvlada vodenje korporacije, kot je Petrol.
Lahovnik: Nakupi podjetij zunaj osnovne dejavnosti vedno pomenijo tveganje
Da je Petrol v zadnjih letih posloval dobro, se strinja tudi nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, ki pa opozarja, da je ob tem treba upoštevati, da gre za podjetje, ki ima na trgu pogonskih goriv v Sloveniji izrazito prevladujoč položaj: "Petrol je večinski lastnik Sermina v Kopru, daleč največjega skladišča pogonskih goriv, prek katerega pride večina derivatov v Slovenijo, seveda pa ima svoje bencinske črpalke na takšnih lokacijah, da mu katerokoli drugo podjetje težko konkurira."
Kot poudarja nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, so se nesoglasja med upravo in nadzorniki pojavila, ker je Berločnikova uprava očitno razmišljala o nekaterih prevzemih zunaj osnovne dejavnosti Petrola.
Kot poudarja Lahovnik, so se nesoglasja med upravo in nadzorniki pojavila, ker je Berločnikova uprava očitno razmišljala o nekaterih prevzemih zunaj osnovne dejavnosti Petrola: "Gre predvsem za Nomago in Avantcar, čeprav empirične študije kažejo, da so takšni prevzemi zunaj osnovne dejavnosti najmanj uspešni in v zvezi s tem obstajajo velika tveganja. Dodatna težava je tudi hrvaški Crodux, saj so se prevzemi družb na Balkanu, ki so jih izvedla slovenska podjetja, v preteklosti izkazali za zelo problematične."
Nakupi podjetij zunaj njihove osnovne dejavnosti so po njegovih besedah tvegani zato, ker podjetje vstopa na trg, ki ga ne pozna in kjer nima nekih pomembnejših konkurenčnih prednosti, in ker lahko delničarji sami diverzificirajo svoj portfelj. "Petrol je verjetno prišel do vprašanja diverzifikacije. Očitno so nadzorniki upravi najprej prižgali rumeno, nato pa še rdečo luč," razlaga Lahovnik.
Polanec: Petrol ima tako pomemben tržni delež, da ga država noče izpustiti iz rok
Podobno kot Jaklič in Lahovnik tudi ekonomist Sašo Polanec pri poslovanju našega trgovca s pogonskimi gorivi v zadnjih letih ni zaznal nobenih očitnih težav. "Kljub vsemu, kar se govori v javnosti, so zadeve korektno delovale, je pa res, da se podjetje širi, razvija in vstopa na nove trge. Dobičkonosnost je čisto solidna, nekdanja uprava pa je sprejela veliko odločitev, ki so bile dobre iz vidika razvojne naravnanosti podjetja," meni Polanec, ki je bil presenečen nad odhodom Berločnikove uprave.
Na vprašanje, ali bi se lahko v prihodnjih letih pojavile večje spremembe v lastništvu, ki bi bile povezane tudi z vedno večjimi apetiti slovaško-češke skupine J&T, ki je za državo z 31 odstotki delnic druga največja zasebna lastnica Petrola in ki želi svoj delež povečati s 13 na 25 odstotkov delnic, Polanec meni, da morebitnemu prevzemu oziroma prodaji na poti stoji veliko ovir.
Ekonomist Sašo Polanec meni, da morebitnemu prevzemu oziroma prodaji Petrola na poti svoji veliko ovir.
"Ker ima Petrol tako pomemben tržni delež, se mi zdi, da država še vedno želi imeti vzvod. Mogoče bi bila tu kakšna možnost, če bi Petrol razbili na več podjetij, kar bi bilo koristno, ker bi se tako lahko vzpostavila konkurenca in deregulacija cen pogonskih goriv. Dokler pa ima podjetje tako pomemben tržni delež, si težko predstavljam, da bi si nekdo upal spustiti Petrol iz pretežno državnega lastništva," meni Polanec.
Po njegovih besedah je to prepričanje zasidrano tudi v razmišljanje slovenske politike. Lahovnik ob tem dodaja, da ima država prek paradržavnih skladov v Petrolu največji delež ter da je bila omenjena družba vedno pod določenim političnim vplivom. "Ne nazadnje Petrola po energetskem zakonu ni mogoče prevzeti brez soglasja vlade," pojasnjuje nekdanji gospodarski minister.
Z manevri se je mogoče dokopati do 70 odstotkov družbe
Jaklič medtem poudarja, da investicijske politike skupine J&T ne pozna, vendar meni, da je največji zasebni lastnik Petrola trenutno lahko zadovoljen z dobičkonosnostjo družbe in donosnostjo dividend: "Tovrstni skladi večkrat hočejo svoje naložbe dobro prodati. Glede na to, kako se je v zadnjih letih Petrol vsebinsko profiliral, tudi s prodorom na ruski trg, postaja podjetje zaradi svojih potencialov za prihodnost zelo zanimivo."
Bencinski servisi na Balkanu za tuje vlagatelje po njegovih besedah niso tako zanimivi kot na primer energetski inženiring, na področju katerega je Petrol zmagal tudi na nekaterih razpisih v Rusiji: "Iz tega vidika je Petrol potencialno lahko zelo uspešno podjetje, s tem pa je privlačno tudi za marsikaterega vlagatelja iz tujine."
"Petrolu bi težko očitali, da zaradi tega, ker investira za dolgo obdobje, delničarjev ne zadovoljuje na kratko obdobje. To bi lahko bilo nevarno," meni ekonomist Marko Jaklič.
Medtem ko domači delničarji, ki imajo kratkoročne cilje, upravi očitno niso zaupali, da je sposobna s prodori na različne trge in z naložbami, ki segajo zunaj Petrolove osrednje dejavnosti, povečati vrednost in donosnost družbe, Jaklič poudarja, da se to lahko doseže prav z diverzifikacijo družbe, ki se dogaja že nekaj časa. "Petrolu bi težko očitali, da zaradi tega, ker vlaga za dolgo obdobje, delničarjev ne zadovoljuje na kratko obdobje. To bi lahko bilo nevarno," meni Jaklič.
Ob tem še poudarja, da obstajajo različni manevri, s katerimi bi se morebitni interesent lahko dokopal do 70 odstotkov družbe. "Konsolidacija lastništva bi se z različnimi manevri lahko zgodila, ali je to v interesu Petrola in Slovenije, pa je druga zadeva. Država in nekateri največji zasebni lastniki sicer igrajo svojo igro, da bi bilo čim več zaslužka in čim manj tveganja kratkoročno, vendar pa to niso lastniki, ki bi podpirali dolgoročne vizije družbe in sprejemali temu ustrezna tveganja," še dodaja Jaklič.
6