Petek, 19. 4. 2019, 4.05
5 let, 7 mesecev
Nov napad Slovakov iz Petrola na državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,01
15
Uprava na čelu s Tomažem Berločnikom je poslušala pohvale delničarjev.
Zakaj želi slovaško-češka skupina J&T, druga največja lastnica Petrola, državi na vsak način vzeti glasovalne pravice v največji domači naftni družbi?
Včerajšnja skupščina Petrola, največje domače naftne družbe, je minila v znamenju rekordnih rezultatov. Medtem ko je uprava na čelu s Tomažem Berločnikom poslušala pohvale delničarjev, načrti enega od njih vnašajo nestabilnost v lastniško strukturo družbe. Gre za slovaško-češko finančno skupino J&T, drugo največjo lastnico Petrola, ki svoj 12,8-odstotni delež že več let neuspešno skuša prodati. V zadnjih mesecih želi v odkup teh delnic očitno prisiliti državo.
Že konec lanskega leta je J&T zaradi suma kršitev prevzemne zakonodaje Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in usklajenega delovanja prijavila državne lastnike, ki skupaj obvladujejo približno tretjino delnic Petrola. ATVP je njihovo zahtevo za odvzem glasovalnih pravic državi zavrnila. V J&T so v delež državnih lastnikov Petrola prištevali tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev.
Če bi ATVP zahtevi J&T ugodila, bi morala država v izogib sankcijam objaviti ponudbo za prevzem. Tu pa bi se odprlo okno J&T za prodajo delnic. V J&T so se zato zdaj odločili za naslednji korak. Zoper odločbo ATVP so vložili tožbo. To informacijo so za Siol.net potrdili na upravnem sodišču. Pojasnili so, da je tožbo vložilo ciprsko podjetje Mustand Energy Limited, ki je v lasti skupine J&T. Vsebine tožbe na sodišču ne razkrivajo.
Delnice prodajajo že dve leti
Gre za nadaljevanje bolj ali manj tihe vojne slovaško-češke skupine proti državi, ki traja že več let. J&T je delnice pridobil v letih 2014 in 2015, z njihovimi nakupi pa razburil državni vrh. Svoje lastništvo so namreč v J&T skrivali za fiduciarnim računom, odprtim pri eni od čeških bank, in ciprskimi podjetji, ki so pred leti v vojni za hrvaško naftno družbo Ina kopičile delnice za madžarsko energetsko multinacionalko Mol.
V J&T so takrat zanikali povezave z Molom in napovedovali, da bodo svoj delež v Petrolu še povečevali. "V naložbi vidimo potencial morebitnega poznejšega povezovanja z njihovimi družbami v skupini, tudi z energetskimi, kot je EPH z elektrarnami po Evropi, in Unipetrolom (v tem so manjšinski lastniki), ter z EP Industries, ki skrbi za predelavo odpadkov," je zatrjeval Mario Selecky, projektni menedžer v J&T.
To se nikoli ni zgodilo, načrte pa jim je z nekaterimi omejitvami prekrižala tudi država. Leta 2017 so zato v J&T obrnili ploščo. Od države so začeli zahtevati mesto v nadzornem svetu Petrola. Hkrati so svoj paket začeli ponujati različnim interesentom: med drugim Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).
"Smo dolgoročni vlagatelj in to bomo ostali"
V dveh letih jim deleža zaradi različnih razlogov ni uspelo prodati. Nekatere interesente naj bi odvrnila previsoka cenovna pričakovanja J&T, ki je za delnice Petrola odštel skoraj 69 milijonov evrov. Za druge, predvsem potencialne strateške lastnike iz energetske panoge, bi bil delež Petrola v lasti J&T premajhen, saj ne omogoča vpliva na upravljanje družbe.
"Smo dolgoročni vlagatelj in to bomo ostali, dokler bo poslovanje zadovoljivo," je na včerajšnji skupščini dejala odvetnica Petra Đukić, ki je zastopala interese J&T. Zatrdila je, da od Slovenskega državnega holdinga (SDH) še vedno zahtevajo mesto v nadzornem svetu.
A več kot očitno je ključni cilj J&T umik iz Petrola brez izgub, o čemer priča tudi povečan pritisk na državo. V zadnjih štirih letih se je vrednost njihovega deleža na borzi povečala za 25 milijonov evrov. Še julija 2015 je borzna vrednost delnice Petrola znašala 254 evrov, danes pa je vredna 348 evrov. V tem času je J&T skupaj prejela dobrih 16 milijonov evrov bruto dividend.
Za Petrolom najboljše leto v zgodovini
V zadnjih tednih se okrog Petrola omenjajo različne kadrovske kombinacije. Pri teh igrah naj bi imel pomembno vlogo nekdanji predsednik izredne uprave Probanke Igo Gruden, zdaj član nadzornega sveta Petrola, ki je bil imenovan še v času vlade Mira Cerarja.
Pri kadrovskih kombinacijah naj bi imel pomembno vlogo član nadzornega sveta Petrola Igo Gruden.
A sama skupščina je minila brez pretresov. Verjetno tudi zato, ker je za Petrolom najboljše poslovno leto v vsej njegovi zgodovini, družba pa bo letos delničarjem izplačala najvišjo dividendo doslej. Skupina je ustvarila 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2017. Čisti dobiček se je zvišal za 13 odstotkov na 91,8 milijona evrov. Oboje je bilo nad načrti.
Glavnino prihodkov skupina, ki zaposluje že več kot 4800 ljudi, ustvari v energetiki. Prodali so za 3,5 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je štiri odstotke več kot leto prej. Od tega so jih 39 odstotkov prodali v maloprodaji. Petrol je imel konec lanskega leta 500 bencinskih servisov, od tega 319 v Sloveniji (Petrol ima po številu bencinskih servisov 57-odstotni tržni delež), 107 na Hrvaškem, 40 v BiH, 12 v Srbiji, po 11 pa v Črni gori in na Kosovu.
Prodali desetino več trgovskega blaga
Ob tem so prodali tudi 19,9 teravatne ure zemeljskega plina, 157.600 ton utekočinjenega naftnega plina, 20,3 teravatne ure električne energije in 140.500 megavatnih ur toplotne energije.
Vse pomembnejši vir je tudi trgovska dejavnost, kjer so ustvarili 477,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Ti so bili zaradi novih mednarodnih računovodskih standardov za 122,9 milijona evrov nižji. Če spremembe ne bi bilo, bi bili prihodki od prodaje trgovskega blaga višji za 10 odstotkov.
V strategiji, ki jo je Petrol sprejel julija lani, napovedujejo, da bodo leta 2022 dosegli 5,3 milijarde evrov prihodkov, 233 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in 116 milijonov evrov čistega dobička. "Če jo želimo uresničiti, moramo rasti hitreje," je na včerajšnji skupščini poudaril Berločnik.
J&T banka obtožena sodelovanja v milijardni prevari
J&T banka, ki je v lasti istoimenske finančne skupine, se je v ZDA pred dnevi zapletla v eno odmevnejših korporativnih afer v zadnjem letu dni. Imela je namreč ključno vlogo pri delovanju finančne sheme, ki jo je organiziral češki nepremičninski mogotec Radovan Vitek, čigar bogastvo je revija Forbes ocenila na 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Več zasebnih vlagateljev v to shemo, med njimi tudi ameriški sklad tveganega kapitala Kingstown Capital Management, je proti Vitek, J&T banki ter nekaterim drugim osebam in podjetjem vložila kazensko prijavo in tožbo zaradi suma prevare, pranja denarja in drugih kaznivih dejanj. Višina oškodovanja naj bi presegala milijardo ameriških dolarjev.
15