Drugi železniški tir še čaka na revizijo

Tako kot pri večini infrastrukturnih projektov pri nas tudi gradnja drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, ki bi se morala začeti že pred leti, še vedno stoji. Trenutna ocenjena vrednost za 27 kilometrov dolgo železniško progo je okoli 1,4 milijarde, minister za infrastrukturo Samo Omerzel pa je konec lanskega leta napovedal, da bi bili stroški gradnje lahko za polovico nižji, torej okoli 700 milijonov, kar naj bi pokazala tudi revizija projekta. "Za potrebe revizije ocenjene vrednosti, ki bo vključevala tudi preučitev tehnične in finančne optimizacije projekta, je bila izdelana projektna naloga in pripravljena razpisna dokumentacija. Izsledki revizije bodo znani v roku treh mesecev po uspešno oddanem javnem naročilu," sporočajo z ministrstva.

Za gradnjo tako rekoč že vse pripravljeno Z ministrstva še sporočajo, da je z vidika odkupa zemljišč in priprave potrebne projektne dokumentacije projekt skoraj v celoti pripravljen (odkupljenih je približno 99 odstotkov zemljišč). "Pred kratkim je bilo pridobljeno tudi delno okoljevarstveno soglasje, ki zajema celotno območje drugega tira z izjemo območja krajinskega parka Beka v občini Hrpelje - Kozina. Kljub temu pa je bila tudi za ta del opravljena presoja vplivov na okolje, ki je pokazala, da je poseg sprejemljiv za okolje tudi na teh zemljiščih. Glede na dogovore z občino pričakujemo, da bo občinski svet spremembo občinskega odloka v kratkem tudi sprejel. S tem bo lahko izdano končno okoljevarstveno soglasje," so še zapisali na resornem ministrstvu.

Prepeljan tovor bi se podvojil In prav dotrajano in zastarelo železniško infrastrukturo najbolj občutijo na Slovenskih železnicah. "Drugi tir bi moral biti že zdavnaj zgrajen. Samo s posodobitvijo tega dela železniške infrastrukture bi lahko namesto 18 milijonov ton pripeljali tudi do 30 milijonov ton letno. A ob tem velja spomniti, da bi morala tudi Luka Koper, kar zdaj intenzivno tudi počne, povečati kapacitete," pravi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in dodaja, da bi se zaradi drugega tira tudi stroški dela bistveno zmanjšali.

S celotno posodobitvijo bi na tovornem delu namesto petih milijonov delali 30 milijonov dobička Mes ob tem razume, da država v tem težkem obdobju nima za celovito posodobitev, a meni, da bo, če tega ne bo storila v prihodnjih desetih letih, veliko izgubila. "Ocene o devetih milijardah za posodobitev celotne železniške infrastrukture so pretirane. Po mojem prepričanju bi se z letnim vložkom v posodobitev v višini 300 milijonov v desetih letih lahko primerjali vsaj z Italijani, če ne že z Avstrijci. Po obeh križih, torej od Kopra do Šentilja oziroma Hodoša, pa od Jesenic do Dobove, potrebujemo dvotirno progo z najvišjo hitrostjo tja do 160 kilometrov na uro. Več ne potrebujemo," pravi Mes, ki poudarja, da bi pripeljali bistveno več tovora s kar 30 odstotki manj stroški kot zdaj. "Prepričan sem, da bi imeli na tovornem prometu bistveno več dobička iz poslovanja. Namesto zdajšnjih pet tudi do 30 milijonov evrov dobička."

Železnice kot cestna infrastruktura leta 1990 Mes stanje železniške infrastrukture primerja s cestno: "Železniška infrastruktura je enaka kot cestna leta 1990, ko še ni bilo avtocest. Danes po avtocesti tovornjak iz Kopra v Mursko Soboto potrebuje okoli tri ure in pol, daljnega leta 1990 pa je za to pot najbrž potreboval osem ur. Podobno je na železnicah. Od Kopra do Hodoša moramo štirikrat zamenjati lokomotive, čas potovanja je daleč predolg, saj tovorni vlak danes to razdaljo prepelje v desetih urah."