Četrtek, 26. 10. 2017, 14.48
6 let, 6 mesecev
Bruselj neomajen: bomo vendarle prodajali vsaj majhen delež NLB?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
6
Evropska komisija ne pristaja na slovenski predlog triletnega odloga prodaje NLB. Kot po sestanku v Bruslju sporoča finančno ministrstvo, pa so pripravljeni razpravljati o možnosti prodaje manjšega deleža banke znanemu kupcu. Ta ukrep bi sicer za NLB pomenil nove kompenzacijske ukrepe, ki bi dodatno omejevali njeno poslovanje.
Primarni cilj finančne ministrice Mateje Vraničar Erman na današnjem sestanku z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager v Bruslju je bil doseči odlog prodaje deleža države v NLB (75 odstotkov minus ene delnice) za največ tri leta.
A že pred njenim odhodom v evropsko prestolnico je bilo jasno, da gre za težko dosegljiv cilj, saj Bruselj vse od poletne ustavitve prodaje NLB vztraja, da mora država izpolniti zaveze in do konca leta prodati polovico banke, do konca prihodnjega leta pa še 25 odstotkov minus eno delnico. Ministrica tudi danes ni uspela s predlogom odloga.
'Hrvaški' argument ne prepriča Bruslja
Evropska komisarka Margrethe Vestager ne pristaja na stališče Slovenije, da je NLB v konkretnem primeru "talka Hrvaške".
Kot izhaja iz sporočila ministrstva za finance, ministrica komisarke ni uspela prepričati, da je tveganje odprtih hrvaških tožb iz naslova deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke preveliko, češ da bi lahko opazno vplivalo na doseženo kupnino (s tem pa tudi na višino povračila davkoplačevalskega vložka konec leta 2013). To je bil glavni argument ministrstva, zakaj je potrebno odložiti prodajo.
Bruselj še naprej vztraja, da se lahko odprta vprašanja rešujejo v okviru prodajnega postopka. Komisija je danes ponovila do zdaj že večkrat omenjeno rešitev, da država ob prodaji kupcu da poroštvo za omenjene tožbe (če bi te banka izgubila, bi torej strošek krila država, ne bodoči lastnik banke), a je Vraničar Ermanova tudi danes to možnost zavrnila. Vlada Mira Cerarja je namreč že pred meseci jasno izrazila stališče, da državno poroštvo ni v igri.
Dva nova predloga slovenske strani
Ker je do konca leta le še dva meseca časa, je možnosti, da bi država vsaj začela postopek prodaje (v tem primeru bi ji Bruselj morda pogledal skozi prste) malo. Če ne bo drugačnega dogovora, bo tako državo in banko doletela kazen: pooblaščenec Bruslja z začetkom prihodnjega leta dobi pooblastilo, da začne s prodajo šestih NLB-jevih hčera na Balkanu. Ker s temi bankami NLB ustvari dobršen del dobička, se ministrstvo trudi, da bi to preprečilo.
Sklep današnjega sestanka Vraničar Ermanove in Vestagerjeve je, da delovni skupini ministrstva in Evropske komisije začneta razpravo o dveh ukrepih:
- prvi je prodaja določenega deleža v tako imenovanem 'pred-IPO' postopku, torej pred prvo javno ponudbo delnic NLB: država bi določen delež (verjetno pomembno nižji od 50 odstotkov) prodala enemu ali več znanih kupcev. Po poročanju STA bi se to moralo zgoditi že do konca leta. V primeru sprejetja tega ukrepa bi banko doleteli dodatni ukrepi v izogib izkrivljanju konkurence (da ti že danes hromijo poslovanje banke, smo pisali tukaj). Hkrati bi morala Evropska komisija in država na novo opredeliti roke za prodajo preostanka deleža države do ciljnega deleža 25 odstotkov plus ena delnica.
- drugi pa denarna sankcija: ministrstvo za finance Evropski komisiji predlaga zamenjavo sankcije prodaje NLB-jevih hčera na Balkanu z denarno sankcijo v višini kupnine, ki bi jo država dobila s prodajo hčera (ta bi v skladu z odločbo Bruslja znašala najmanj 75 odstotkov knjigovodske vrednosti balkanskih bank, kar po trenutni vrednosti nanese 370 milijonov evrov). V zamen za denarno sankcijo, ki bi jo NLB plačala državi, bi banka ohranila balkanski del skupine.
Preberite še:
(Ne)prodaja NLB: kaj Slovenija ponuja Bruslju?
Le še mesec dni za dogovor
Na ministrstvu pravijo, da se je komisija pripravljena pogovarjati zlasti o prvem predlogu, oba pa bosta v prihodnjih dneh predmet podrobnejše razprave na delovni ravni. Z ministrstva so sporočili še, da komisarka Vestagerjeva "ostaja odprta" za nadaljnje pogovore, namenjene iskanju "kredibilne in pravične" rešitve za obe strani.
Ministrica je novinarjem v Bruslju dejala še, da se bosta s komisarko ponovno sestali v najkrajšem možnem času in pogledali napredek. Omenimo pa, da je Slovenija v vse večji časovni stiski. Kot je navedeno v odločbi Evropske komisije, mora namreč do konca novembra v Bruselj poslati imena kandidatov za pooblaščenca, ki bi prodajal balkanske banke. Do takrat mora biti torej znano, ali odlog prodaje bo ali ne.
6