Brščič: Cilj rebalansa dober, varčevalni ukrepi preveč računovodski

Predlagani varčevalni ukrepi za konsolidacijo javnih financ se mu zdijo preveč računovodski in premalo pravični, ukrepi za priliv v proračun pa problematični.

"Cilj rebalansa je potrebno absolutno podpreti" Brščič je poudaril, da velja cilj predlaganega rebalansa, ki ga je vlada v četrtek poslala v DZ, "absolutno podpreti". Kot je dejal, tuji finančni trgi budno spremljajo dogajanje v Sloveniji, saj država glede na kriterije že sodi v "klub svinjskih držav", ki ga sestavljajo Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija.

Predlog rebalansa bo po Brščičevih besedah jasen signal trgom, da v Sloveniji prihaja do preobrata v ekonomski politiki oz. da je država pripravljena na uravnoteženje javnih financ.

Glede predlaganih varčevalnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ je menil, da je mogoče o njih razpravljati. Kritičen je bil, ker je pri njihovi pripravi prevladal "pretiran računovodski pristop". Vlada je namreč predvidela varčevanje pri kategoriji, ki predstavlja štiri od devetih milijard proračunskih izdatkov, to je plačah javnih uslužbencev.

"Politična kasta mora pokazati pripravljenost na odrekanje" Ekonomist dvomi, da bo mogoče linearno znižati plače v javnem sektorju, saj zlasti javni uslužbenci, ki so pod 30. plačnim razredom, živijo zelo slabo. Skladno s tem se je zavzel za rezanje plač tistim, ki so v plačnih razredih, višjih od 50. Tem bi plače znižal tudi za 20 odstotkov.

Takšno varčevanje bi imelo po Bršičevem mnenju demonstrativni učinek. "Politična kasta" mora pokazati pripravljenost na odrekanje, je poudaril in dodal, da morajo biti bremena pravično porazdeljena. V tej luči je izpostavil še, da je nakup luksuznega protokolarnega vozila v državnem svetu in zvišanje cene kosila v državnem zboru za 15 centov "norčevanje iz državljanov".

Umaknil bi pokojnino tistim, ki niso plačevali v pokojninsko blagajno Med varčevalnimi ukrepi pogreša tudi umik pravice do pokojnin tistim, ki niso plačevali prispevkov v pokojninsko blagajno. Kot je povedal, je "pokojninskih zastonjkarjev" okoli 145.000, zanje pa gre 500 milijonov evrov na leto. Tovrstna poraba se mu zdi glede na to, da želi vlada zarezati v rekreacijski dodatek za upokojence, nesprejemljiva.

Ekonomist je spregovoril tudi o ukrepih, vezanih na priliv v proračun, ki jih je vlada v četrtek predstavila socialnim partnerjem. Dejal je, da je večina zelo problematičnih in da predstavljajo "preživeto socialistično retoriko" oz. "robantenje proti kapitalu". Kot je opozoril, bodo zadušili gospodarsko rast. Zatrdil je še, da je problem Slovenije prevelika javna poraba.

"Premožnejši bi lahko obšli nove davke" Poleg tega bi imeli novi davki in zvišanje veljavnih davkov omejen domet, saj bi jih najpremožnejši lahko obšli, verjame.

Kot je tudi povedal Brščič, je Slovenija že sedaj dežela visokih davkov. V tej luči je pozdravil, da je vlada v četrtek potrdila predloga novel dveh davčnih zakonov, ki razbremenjujeta gospodarstvo. Četudi noveli zmanjšujeta priliv v proračun, po njegovem mnenju predstavljata pozitivno znamenje za tuje in domače investitorje.

Pri ukrepih za priliv v proračun je po njegovih besedah malo prostora. Možnost vidi v novem zvišanju trošarin na alkohol in tobačne izdelke, kjer naj bi se dalo priti še do od 10 do 20 milijonov evrov.

"Socialni partnerji dogovora v tako kratkem času ne bodo mogli doseči" Poleg tega bi morala vlada od podjetij v delni in večinski državni lasti, kot so Petrol, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Hit, zahtevati, da izstavijo rezultate, je poudaril. Upravljavci državnega kapitala bi morali denimo od "zlatih gosi" zahtevati petodstotni donos, saj bi se tako letno v proračun nateklo okoli 500 milijonov evrov. Med temi podjetji je veliko monopolistov, ki bi lahko poslovali z dobičkom, pa ne, je bil kritičen.

O zapletih v socialnem dialogu pa je Bršič dejal, da socialni partnerji dogovora v tako kratkem času ne bodo mogli doseči, da je to utopično in da ne bi bilo smiselno, da bi vlada vztrajala pri uskladitvi. Vladi zato predlaga, da sama poda pobudo za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ. "Ta referendum je mogoče dobiti," je izpostavil.