Četrtek, 25. 5. 2023, 6.27
1 leto, 7 mesecev
DZ potrdil rebalans
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Finančni minister Klemen Boštjančič je na sredini razpravi v parlamentu poudaril, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije vlade ni povečal, saj so le prerazporedili 600 javnih uslužbencev.
DZ je danes sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zmanjšujejo za več kot pol milijarde evrov, a še vedno ostajajo najvišji doslej. Nekaj nižji od doslej načrtovanih bodo letos tudi prihodki, primanjkljaj pa se bo znižal pod tri milijarde evrov.
Z rebalansom se odhodki proračuna zmanjšujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa se po novem pričakuje 13,1 milijarde evrov oziroma 233 milijonov evrov manj kot doslej. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja.
Rebalans je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova, je v sredo poslancem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da se skupni kadrovski načrt ni povečal, saj so le prerazporedili 600 javnih uslužbencev.
Po besedah premierja Roberta Goloba rebalans potrjuje optimizem, ki si ga je upal izraziti lani jeseni ob sprejemanju letošnjega proračuna. "Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana, primanjkljaj se zmanjšuje na samo 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda," je dejal.
Znižanje načrtovanih odhodkov omogočajo spremenjene razmere na trgu energentov, ki so zdaj po Boštjančičevih besedah bistveno manj nepredvidljive. Skladno s tem se zmanjšuje obseg sredstev za blaženje draginje. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covid-19, ter izdatki na podlagi izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Obseg izdatkov za naložbe medtem ostaja nespremenjen, pri čemer bodo v ospredju projekti, podprti predvsem z EU-sredstvi.
V opoziciji kritični
Poslanci opozicijskih SDS in NSi so bili v sredini razpravi do rebalansa kritični. Očitali so mu preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjali na visok primanjkljaj ter pozivali k ugodnejši davčni politiki.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da načrtovani odhodki kljub znižanju še vedno ostajajo rekordno visoki. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.
Jernej Vrtovec (NSi) je pozval predvsem k ustvarjanju pogojev za izboljšanje gospodarskega ozračja. Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu zdijo pomembnejši nagrajevanje najustvarjalnejših, hitrejši postopki, nizki davki ter stabilnost regulatornega okvira.
Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Namreč gospodarska klima ni rožnata. Dogaja se ohlajanje, naročila upadajo, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost zaradi previsokih cen energije," je dejal Franc Rosec (SDS).
Zvonko Černač (SDS) je menil, da bi morali biti z rebalansom načrtovani ukrepi namenjeni zmanjšanju inflacijskih pričakovanj in znižanju obremenitev ljudi, a je ravno obratno. "Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj," je opozoril.
Boštjančič je vse, ki so zahtevali razbremenitev plač, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. "Katere socialne prispevke naj se zniža in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano," je dejal. Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.
"Tehnični rebalans"
V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica v rebalansu vidijo ustrezen odziv na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda).
Poslanski skupini SDS in NSi sta z 12 vloženimi dopolnili poskusili znotraj proračunske porabe prerazporediti nekaj več kot 188 milijonov evrov sredstev, vendar nobeno ni bilo deležno zadostne podpore.
