Sreda, 24. 5. 2023, 6.50
11 mesecev
DZ skozi rebalans, na mizi še preostali proračunski dokumenti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
Zmanjšanje načrtovanih odhodkov je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča možno predvsem zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.
DZ je po štirih urah končal razpravo o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se primanjkljaj zmanjšuje za 376 milijonov evrov na še vedno visokih skoraj tri milijarde evrov. Poslanci nadaljujejo sejo z obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju proračunov, glasovali pa bodo v četrtek.
S predlogom rebalansa se odhodki proračuna zmanjšujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa se po novem pričakuje 13,1 milijarde evrov oz. 233 milijonov evrov manj kot doslej. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja.
Rebalans je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova, je zjutraj poslancem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da se skupni kadrovski načrt ni povečal, saj so le prerazporedili 600 javnih uslužbencev.
Golob: Obravnavani dokument potrjuje optimizem
Po besedah premierja Roberta Goloba obravnavani dokument potrjuje optimizem, ki si ga je upal izraziti lani jeseni ob sprejemanju letošnjega proračuna. Ne le, da ni nikjer recesije, ne le, da je bila energetska kriza uspešno obvladana - primanjkljaj se zmanjšuje na samo 4,5 odstotka BDP, je dejal.
Opozicija kritična do rebalansa
Poslanci opozicijskih SDS in NSi so do predloga rebalansa kritični. V razpravi so mu očitali preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjali na visok primanjkljaj ter pozivali k ugodnejši davčni politiki.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila, da načrtovani odhodki kljub znižanju še vedno ostajajo rekordno visoki. Pomoč gospodarstvu in ljudem ni zadostna, njihove konkretne izzive bi morali dodatno nasloviti, je zahtevala.
Jernej Vrtovec (NSi) je pozval predvsem k ustvarjanju pogojev za izboljšanje gospodarske klime. Namesto dodeljevanja državnih subvencij se mu zdijo bolj pomembni nagrajevanje najbolj ustvarjalnih, hitrejši postopki, nizki davki ter stabilnost regulatornega okvira.
Vlada bi morala biti po mnenju opozicije pozorna predvsem na še vedno visoko inflacijo, ki hromi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Namreč gospodarska klima ni rožnata. Prihaja do ohlajanja, do upada naročil, predvsem pa gospodarstvo opozarja na nekonkurenčnost, zaradi previsokih cen energije," je dejal Franc Rosec (SDS).
Zvonko Černač (SDS) je menil, da bi morali iti z rebalansom načrtovani ukrepi v smeri zmanjšanja inflatornih pričakovanj in znižanja obremenitev ljudi, a je ravno obratno. Gredo v smeri povečevanja obremenitev in inflacije ter s tem slabšanja standarda ljudi, predvsem tistih, ki imajo najmanj.
Koalicija: Vlada se z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahteve
Boštjančič je vse, ki so zahtevali razbremenitev plač, vprašal, od kod naj se potrebna sredstva vzame. Naj povedo, katere socialne prispevke naj se zmanjša in kje naj se potem zmanjša tudi pravice, saj je to povezano, je dejal. Černač je na to odgovoril, naj se odvzame tistim, ki so sposobni delati, a ne delajo in bi lahko, pa vseeno dobivajo socialne transferje.
V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. Gre predvsem za tehnični rebalans zaradi reorganizacije vlade in prav in gospodarno je, da se predvideni primanjkljaj znižuje, je dejala Monika Pekošak (Svoboda).
Predlog rebalansa spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2023 in 2024, ki ga imajo poslanci na mizi v nadaljevanju današnje seje. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu na približno 4,2 milijarde evrov.
