Bo vladi uspelo prodati državne deleže v 15 podjetjih?

S stabilizacijskim svežnjem ukrepov in privatizacijo 15 podjetij želi Ljubljana v Bruselj poslati jasen signal, da zmoremo sami konsolidirati svoje javne finance. Poleg julijskega dviga davka na dodano vrednost in še nekaterih novih davkov, tudi na prodajo loterijskih srečk, vlada računa na precejšen iztržek od prodaje kar 15 podjetij, v katerih ima država večinske ali manjšinske deleže (krizni davek ostaja rezervni adut v rokavu predsednice vlade Alenke Bratušek). Mnogi ne verjamejo, da bo vladi uspelo prodati večino predvidenih podjetij, sprašujejo se, po kakšni ceni Bo vladi res uspelo prodati državne deleže v predvidenih 15 podjetjih? Na kakšnih temeljih je sploh izbrala podjetja? Ali za odločitvijo stoji strateški razmislek? So vsa podjetja sploh prodajljiva? Vse to so vprašanja, ki se porajajo ob včerajšnji objavi vladnega seznama podjetij, predvidenih za prodajo. Mnogi so po objavi seznama podjetij zelo skeptični. Nekatera podjetja s seznama, tudi Adria Airways, že leta iščejo kupca oziroma strateškega partnerja pa ga ni od nikoder. Še bolj vprašljivo je, po kakšni ceni bo država prodala svoje deleže.

Tajnikar: Vlada mora vsekakor nekaj prodati Kot pravi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete, mora vlada zagotovo nekaj prodati, vprašanje pa je, ali je pravi čas. Nabor 15 podjetij, ki ga je pripravila, je takšen, da je del podjetij prodajljiv, posamezna podjetja pa je zelo težko ali nemogoče prodati. Telekom je zagotovo prodajljivo podjetje, banka NKBM pa v tem trenutku ne. Je pa zagotovo prodajljiva državna naložba v Zavarovalnico Triglav, ki je ni na seznamu, ali državni delež v Petrolu, ki ga prav tako ni na seznamu. Tajnikar opozarja, da se je treba zavedati, da nekaj milijonov za državni proračun ne pomeni veliko. Kateri so kriteriji, po katerih je podjetje strateško ali nestrateško? Petra Kraljiča, svetovalca, upokojenega menedžerja in dolgoletnega partnerja v mednarodnem svetovalnem podjetju McKinsey & Company, moti, da ni čisto jasno, po kakšnih kriterijih je država oziroma aktualna vlada sestavila seznam podjetij, ki jih namerava prodati. "Ne razumem, po katerih kriterijih je vlada razvrstila podjetja v strateška, ki se ne prodajajo, in nestrateška, ki naj gredo v prodajo," poudarja Peter Kraljič. Vprašanje je tudi, po kakšni ceni bodo prodana nekatera izbrana podjetja oziroma njihovi deleži. Vsi naložbeniki iz tujine vedo, da so razmere v Slovenije zelo napete, zato Kraljič meni, da najbrž niso pripravljeni ponuditi visoke cene za delnice.

Polanec: Zakaj ni na seznamu Zavarovalnice Triglav in Petrola, za njiju bi zlahka našli kupca? Prodajo podjetij pozdravlja ekonomist Sašo Polanec, ki opozarja, da je seznam državnih naložb, ki jih aktualna vlada želi prodati, malo patetičen. "Kako boste prodali Adrio Airways s 15 milijoni letne izgube, kdo jo bo kupil?" se sprašuje Polanec. Je pa gotovo pozitivno, da se je končno le pojavil seznam podjetij, ki jih država namerava prodati. Morda je presenetljivo, da se je na seznamu znašel Telekom Slovenije, ki ga mnogi razumejo kot nacionalni interes. To je velik plus in vzbuja upanje, da se bo na seznamu prodaje v prihodnje znašlo še kakšno podjetje, za katerega nekateri menijo, da je pomembno, poudarja Sašo Polanec. Na drugi strani Polanec ne razume, zakaj na seznamu za prodajo ni Zavarovalnice Triglav ali Petrola, za katera bi se takoj našel kupec. Pri določeni ceni je vse prodajljivo! Precej kritičen do seznama je nekdanji minister in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Seznam podjetij je očitno nastal na pamet, tako kot je januarskega napravila tudi prejšnja Janševa vlada. Težava je, da za njim ni nekega strateškega načrta in razmisleka o odločitvi, katero od podjetij bo na seznamu. Vedeti moramo, da se pri določeni ceni delnice vsako podjetje lahko proda, tudi tisto, ki je na prvi pogled neprodajljivo, če je seveda organizacija postopka prodaje kakovostna in se z njo ukvarjajo strokovnjaki in ne politiki. Časa je dovolj tudi za prodajo Zavarovalnice Triglav, saj ni treba prodati vsega naenkrat, opozarja Mitja Gaspari. In iz teh prodajnih transakcij se je treba tudi kaj naučiti, še meni nekdanji guverner Banke Slovenije.