Bo danes uspel kmečki punt?

Ugotovil bo, ali se bo obdržal na vrhu Zadružne zveze, kjer prek svojih ljudi obvladuje vso verigo, ki sega od kmetijskih zadrug do Semenarne Ljubljana in Deželne banke Slovenije (DBS), ali pa se njegova era po 20 letih končuje.

Člani Zadružne zveze bodo namreč na današnjem izrednem občnem zboru odločali o (ne)zaupnici Vrisku in s tem o njegovi usodi.

Nasprotniki mu očitajo slabo vodenje, nevarnost izgube banke DBS, njeno reševanje z denarjem zadrug ter visoka izplačila in nepotizem.

Zaprta vrata do politike 

"Tesno bo. Preštevajo glasove. Nekaj jih lahko prevesi tehtnico," so včeraj previdno napovedovali sogovorniki iz vrst zadrug, tako podporniki kot nasprotniki Vriska.

Foto: STA , Obe strani naj bi intenzivno lobirali pri posameznih zadrugah, ki naj bi imele po večini že izoblikovano mnenje. V zadnjih dneh se je začelo tudi obračunavanje prek pisem, ki so jih zadrugam pošiljali Vrisk in njegovi trije nasprotniki v upravnem odboru.

Po naših informacijah naj bi Vrisk v zadnjih mesecih iskal tudi podporo pri političnih strankah. Obvladovanje domačega zadružništva mu je več kot dve desetletji omogočalo tudi močno politično zaledje. Toda zdaj naj bi imel zaprta vrata do politike.

Kljub vsemu so zadružniki, ki ne želijo biti imenovani, opozorili, da je Vrisk še vedno močan, in spomnili na lanske volitve za položaj predsednika Zadružne zveze. Še dan pred glasovanjem je imel Cvetko Zupančič večino, pa se je zgodilo nekaj povsem drugega in je zmagal Vrisk, pravijo.

Preberite še:

Bo kmetijski tajkun Peter Vrisk iz zadružnikov naredil kmete brez zemlje?

Bo Vrisk oblast izgubil ali jo utrdil?

Če mu danes večina članic zadružne zveze izreče nezaupnico, bo to podlaga za njegovo razrešitev. V nadaljevanju bodo sklicali novo izredno sejo občnega zbora in vmes izpeljali volilne postopke.

Če bo Vrisk dobil večinsko podporo, pa se bo znebil največjih nasprotnikov in še utrdil svojo oblast.

Na istem zboru bodo namreč na predlog upravnega odbora, ki ga vodi Vrisk, razpravljali o odpoklicu Ivana Dreva (KZ Šaleška dolina), Boruta Florjančiča (KZ Sevnica) in Slavka Rabiča (KGZ Sava) z mesta članov upravnega odbora zveze. Vsi trije so predstavniki osmih kmetijskih zadrug, ki zahtevajo odločanje o Vriskovi zaupnici.

Če bo tajno glasovanje o nezaupnici neuspešno, bodo navedeni verjetno sami odstopili. Vrisk bi v tem primeru ostal na čelu Zadružne zveze najmanj do izteka mandata leta 2020.

Kamen spotike zadružna banka

Glavni očitek Vrisku so zapleti pri reševanju banke DBS.

Zaradi visokega posojila, ki so ga pred desetletjem najeli v boju za prevlado v lastništvu DBS in ga zdaj ne morejo poplačati, jim grozi, da bodo ostali brez vsega.

Jože Podgoršek, prehranski varuh, je glavni kandidat za zamenjavo Petra Vriska. Foto: STA , Rok za vračilo posojila, ki so ga najeli pri banki BKS in ga je ostalo še za okoli devet milijonov evrov, se je iztekel konec septembra. Vrisku se je uspelo dogovoriti za podaljšanje posojila do marca prihodnje leto, v vmesnem obdobju pa bi zadružniki našli denar za poplačilo obveznosti.

V nasprotnem primeru bi lahko BKS Zadružni zvezi zasegla delnice DBS in jih prodala kateremu od večjih (tujih) igralcev na trgu.

Prvi med zadružniki se je podal v iskanje investitorja, ki bi jim prinesel denar, jih rešil dolga in jim hkrati dovolil nadaljnje obvladovanje DBS.

Bo Žnidaršič-Kranjčeva rešila Vriska?

Našel ga je v Alenki Žnidaršič Kranjc, največji lastnici in prvi dami zavarovalniškega holdinga Prva Group, ki se ukvarja z upravljanjem pokojninskih skladov.

Zagotovila bi denar za poplačilo bančnega posojila, v zameno pa bi dobila najmanj 25 odstotkov in eno delnico DBS. Neuradno naj bi bil del dogovora tudi to, da se Vrisk obdrži v nadzornem svetu DBS.

Zaradi nesoglasij med lastniki in slabšega poslovanja se je skupina lastnikov na čelu s KD Group že večkrat odločila za postopek prodaje delnic DBS, ki se mu je vsaj načelno pridružila tudi Zadružna zveza. Trenutno je na prodaj tričetrtinski delež.

Foto: STA , Žnidaršič-Kranjčeva po naših informacijah ni oddala ponudbe za večinski paket delnic DBS, ki ga uradno prodaja konzorcij lastnikov in za katerega se zanima več investitorjev, tako iz Slovenije kot tujine.

Podpisala pa naj bi dogovor o nerazkritju informacij (NDA) in se brez prodajnega postopka z Zadružno zvezo pogaja o odkupu njenih delnic. Pri Banki Slovenije naj bi tudi preverjala, ali lahko njena Prva osebna zavarovalnica v DBS pridobi več kot 25-odstotni lastniški delež ali ne. 

V zadnjih dneh so se pojavile celo neuradne informacije, da je dogovor med Vriskom in Žnidaršič-Kranjčevo že sklenjen, vendar jih ni mogoče preveriti.

"V skladu s poslovno politiko družbe Prva osebna zavarovalnica svojih tekočih in strateških investicijskih razmišljanj ne komentiramo. Vsekakor pa bomo, tako kot v preteklosti in ustrezno veljavni slovenski zakonodaji, javnost tudi v bodoče obveščali o vseh dogodkih," je povedal Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice.

"Zadruge ne bodo dobile nobenih odpustkov"

Da vsega, 60-odstotnega lastništva DBS ne morejo obdržati in da je strateški partner najboljša rešitev za Zadružno zvezo, je Vrisk tudi javno povedal.

Njegovi nasprotniki v upravnem odboru so drugačnega mnenja in menijo, da novi lastnik banke ne prinaša zadrugam nič dobrega.

Foto: STA , "Tiste zadruge, ki so že zdaj v banki kreditno preveč izpostavljene, ne bodo dobile nobenih odpustkov, temveč le še dodatne stroške v obliki višjih obrestnih mer," so zapisal v pismu zadrugam.

Med podporniki dolgoletnega prvega moža Zadružne zveze naj bi bile namreč ravno tiste zadruge, ki so se v preteklosti zadolžile pri DBS in se bojijo morebitnega odhoda Vriska.

Po njihovem bi bilo bolj smiselno vrniti posojilo ali pa se dogovoriti za nov načrt vračanja in okrepiti poslovno sodelovanje med zadrugami in vrniti stare dolgove. "Zadružni sistem ima še dovolj premoženja in zadruge imamo še vedno dovolj volje, da stopimo skupaj na novo povezovalno pot," so poudarili.

Ujetniki lastništva v banki …

Kljub temu je treba spomniti, da je nezadovoljstvo v vrstah Zadružne zveze izbruhnilo ravno zaradi Vriskovega poskusa, da bi lastništvo DBS reševali z denarjem zadrug.

Maja letos je namreč hotel premoženje Zadružne zveze, predvsem njene nepremičnine v prestolnici, zastaviti za poplačilo devetmilijonskega dolga do banke BKS. Odločitev o tem je sprva hotel sprejeti kar upravni odbor pod njegovim vodstvom, vendar so se zadruge uprle in njegove načrte preprečile. To je bil tudi prvi večji poraz Vriska v zadnjih letih.

Zadruge si resda želijo ohraniti delnice DBS, vendar ne za vsako ceno. Od njih namreč v zadnjih letih nimajo kaj veliko koristi, denar pa raje porabijo za lastne naložbe. Vprašanje je tudi, ali ni DBS zanje morda že izgubljena.

Številni iz vrst kmetov in zadrug vedo tudi povedati, da DBS že zdavnaj ni več njihova "hišna" banka. Zaradi finančne krize, nasedlih posojil in vedno večjih težav s kapitalom naj bi jim ponujala (pre)slabe pogoje, zato so posojila raje najemali pri drugih bankah.

… ki je reševala Semenarno Ljubljana

Kritiki dosedanjega vodstva Zadružne zveze opozarjajo tudi na Semenarno Ljubljana kot eno od največjih nasedlih naložb sistema, ki ga obvladuje Vrisk.

Foto: STA , Banka DBS, v kateri Vrisk vodi nadzorni svet in obvladuje tudi upravo, je v letu 2014 za njeno reševanje porabila več kot 10 milijonov evrov, ob tem pa je imela družba še za več kot 20 milijonov evrov neporavnanih posojil.

V DBS in Semenarni Ljubljana, kjer morajo zniževati stroške, naj bi dobivali službe ljudje, povezani z Vriskom in njegovo najožjo ekipo.

"Ne podpiramo kavbojskega rušenja Vriska"

Medtem ko mu očitajo avtokratsko in nedemokratično vodenje Zadružne zveze ter njeno zlorabo za izpolnjevanje osebnih ciljev, nekateri zadružniki ne delijo tega mnenja.

"Ni res, da nas Vrisk obvladuje. Smo samostojne pravne osebe," je poudaril Marjan Colja, direktor družbe Vinakras, znan tudi kot prvi borec za zaščito terana.

Po njegovem bi bilo treba težave rešiti za zaprtimi vrati, ne pa z obračunavanjem v javnosti. "Sem proti takšnemu kavbojskemu načinu delovanja. Izglasujemo nezaupnico in izvedimo volitve," je pojasnil Colja.

Opozoril je, da so pobudniki izredne seje občnega odbora sprva predlagali kar zamenjavo Vriska in imenovanje novega predsednika - Jožeta Podgorška, prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. "Zato ne bom podprl nezaupnice," je dejal Colja.

Zdi se mu tudi čudno, da bi nezaupnico izrekli zgolj Vrisku in predsedniku nadzornega odbora Ivanu Kuretu. "Zakaj ne odpokličejo vsega upravnega odbora," se je vprašal.

Dodal je, da na zadnjih volitvah Vriska ni podprl.