Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
6. 2. 2013,
21.58

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

kava gojenje

Sreda, 6. 2. 2013, 21.58

8 let

Prihodnost brez kave?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Po najbolj črnem scenariju, ki bi ga lahko povzročile podnebne spremembe, naj bi do leta 2080 izginilo približno 99,7 odstotka plantaž kave.

Ljubitelji kave, približno dve milijardi ljudi, bi morali biti zaskrbljeni. Coffea arabica, rastlina, iz katere je pridelana najbolj priljubljena vrsta kave, bi lahko izumrla do leta 2080, je pokazala raziskava britanskih znanstvenikov iz Kraljevega botaničnega vrta Kew v Londonu. Raziskovalci pod vodstvom dr. Aarona Davisa so izvedli računalniško simulacijo mogočih vplivov podnebnih sprememb v vzhodni Afriki, ki je dom rastline Coffea arabica. Ugotovili so, da bi lahko v prihodnjih 70 letih zaradi globalnega segrevanja izginila mesta, ki so primerna za vzgojo te rastline, piše Jutranji list.

Do leta 2080 kar 65 odstotkov mest ne bo več primernih za gojenje kave Po najboljšem scenariju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) bo 65 odstotkov mest, na katerih gojijo arabico, do leta 2080 neprimernih za gojenje te vrste kave, do takrat pa bi lahko izgubili tudi 99,7 odstotka današnjih plantaž.

Kava je sicer najbolj priljubljena pijača na svetu, dnevno po svetu spijemo več kot 1,6 milijarde skodelic kave. Takoj za nafto je kava druga izvozna dobrina, ki je vredna tudi 15 milijard ameriških dolarjev. Največja porabnica kave na svetu so ZDA, kjer je dnevno spijejo 400 milijonov skodelic. Poraba na posameznika pa je največja med skandinavskimi narodi. Povprečen Finec tako na leto porabi 12 kilogramov, Šved in Norvežan 11 kilogramov ter Danec približno 10 kilogramov kave.

Največ kave prihaja iz zrn vrste Coffea arabica Kavo prideluje 70 držav na svetu, dve tretjini zrn pa pripada vrsti Coffea arabica, katere stebla so pred več kot 1.400 iz Etiopije prenesli v Jemen. Zrna arabice imajo blag in prefinjen okus, ki vsak dan razveseli na stotine milijonov ljudi. Največ arabice proizvedejo v Braziliji, sledita ji Kolumbija in Etiopija. Arabica najbolje uspeva v podnebju, kjer se temperature zraka gibljejo med 18 in 22 stopinjami Celzija, zato ta vrsta kave najbolje uspeva v gorskih predelih tropskih področij, na nadmorski višini med 1.000 in 2.000 metri, vendar se pa spodnja meja, na kateri še raste ta vrsta kave, dviga z naraščanjem temperatur. V Kolumbiji so v preteklosti to kavo tako gojili na 1.000 metrih nadmorske višine, zdaj pa arabica pod 1.200 metri nadmorske višine ne uspeva.

Znanstveniki, ki so napovedali, da v prihodnosti ne bo mogoče več gojiti prave kave, pravijo, da so rastline, iz katerih pridelujejo kavo, zaradi višjih temperatur in vlage podvržene različnim epidemijam, kar je že vidno na plantažah kave v Kolumbiji in osrednji Ameriki. Na udaru je zaradi kaotičnih vremenskih razmer, natančneje zaradi pogostih hurikanov in vremenskih fenomenov, kot sta El Niño in La Niña.

Z vrsto Coffea robusta bi arabica lahko preživela Zaradi negotove usode arabice pa znanstveniki vse več pozornosti posvečajo vrsti kave Coffea robusta, največ te kave proizvede Vietnam. Gojenje robuste se je začelo v 19. stoletju kot odgovor na epidemijo glivičnega obolenja na listih arabice, ta je pustošila po plantažah kave v jugovzhodni Aziji. Robusta vsebuje več kofeina in jo je mogoče gojiti na nižji nadmorski višini in pri višjih temperaturah kot arabica. Znanstveniki tako predvidevajo, da bi lahko s pomočjo genov robuste pomagali preživeti arabici, tako bi dali zagon genetsko modificirani kavi.

Ne spreglejte