Kje v Ljubljani je zrak najbolj onesnažen z dušikovim dioksidom?

Nekoliko manj, a še vedno precej, je zrak z dušikovim dioksidom onesnažen na glavni avtobusni postaji in na prometnejših mestnih vpadnicah. Najbolj problematične Dunajska, Celovška in Tivolska cesta Prostor vzdolž vpadnic je, kot kažejo raziskave, zrak prekomerno onesnažen še posebej v zimskih mesecih. Matej Ogrin, eden izmed avtorjev knjige, je med najbolj problematičnimi izpostavil Dunajsko, Celovško in Tivolsko cesto. Ob tem je opozoril na problematično politiko načrtovanja kolesarskih poti ob teh glavnih vpadnicah, saj je prav tam zrak precej onesnažen.

Z vidika prisotnosti dušikovega dioksida so problematični tudi cestni koridorji, saj prebivalci vsaj del dnevnih poti ob njih opravijo peš. Zimske meritve kažejo, da je bila prisotnost dušikovega dioksida po zaprtju Slovenske ceste tam sicer manjša, vendar ne toliko, kot so pričakovali avtorji knjige. Meritve so opravljali na več kot sto mestih po Ljubljani Prisotnost dušikovega dioksida v ozračju so raziskovalci merili z uporabo difuznih vzorčevalnikov na več kot sto mestih po Ljubljani. Rezultate so razdelili na tri območja, in sicer tiste neposredno ob cestah, odprte prostore ob vpadnicah in urbana ozadja, kjer prevladujejo stanovanjske soseske.

Meritve so izvajali v poletnem obdobju leta 2013 in zimskem obdobju leta 2014. Najbolj onesnažena mesta pozimi so bila tudi najbolj onesnažena poleti. "Lanska zima je bila razmeroma topla in dobro prevetrena," je dodal Ogrin. Zaradi tega so rezultati po njegovem mnenju nekoliko boljši, kot bi bili sicer. Ljubljanski zrak kvarijo kurilne naprave na les "Za Ljubljano se pogosto sliši, da je kakovost zraka slaba predvsem zaradi obvoznice, vendar to ne drži povsem. Nekaj že prispeva, vendar k temu več pripomorejo kurilne naprave, v katerih občani kurijo les," je izpostavil Ogrin. Vpliv obvoznice z razdaljo namreč zelo hitro upada, medtem ko pri kurjenju lesa ni tako. "Na tem področju bi lahko storili veliko več," je dodal.

Jože Jurša z ministrstva za okolje in prostor je na predstavitvi, ki jo je organizirala CIPRA Slovenija, poudaril, da se Slovenija dolga leta ni ukvarjala s težavami onesnaženega zraka. "Kar zadeva Ljubljano, pa mislim, da je razvoj šel v smeri izboljšanja kakovosti zraka," je dodal. Po njegovem mnenju bi kakovost zraka v Ljubljani izboljšali predvsem s povečanjem uporabe daljinskega ogrevanja.

Nataša Jazbinšek Sršen iz Mestne občine Ljubljana pa je ocenila, da danes predstavljena študija morda na prvi pogled deluje pesimistično, vendar pa je bilo v zadnjih letih v Ljubljani na področju prometa in posledično kakovosti zraka veliko storjenega. "Svojo vlogo pa igrata tudi meteorologija in dejstvo, da ima Ljubljana kotlinsko lego," je poudarila.

Po njenem mnenju bi lahko država za kakovost zraka več storila s promocijo in spodbujanjem daljinskega ogrevanja, saj se mnogi uporabniki v Ljubljani v zadnjih letih odjavljajo iz sistema tudi zaradi ekonomskih razlogov.