Evropski poslanci zavrnili poseg v shemo trgovanja z ogljikovim dioksidom

Po pravi drami, ki je glede tega potekala v Evropskem parlamentu, so poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 334 glasovi proti 315 zavrnili začasen umik določenega števila kuponov v evropski shemi trgovanja z ogljikovim dioksidom (ETS), ki ga je predlagala Evropska komisija.

Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je izid glasovanja pozdravila in ga označila za odločitev "proti višanju cen energije in izgubi delovnih mest". "Vesela sem, da smo se odločili racionalno, ob zavedanju, da nas je kriza opozorila na dejstvo, da se morajo vogali trajnostnega trikotnika – okolje, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost – prilagajati gospodarskim razmeram in da ne smemo pretiravati z enim od treh vidikov trajnostnega razvoja," je zapisala v odzivu.

Ni bilo mogoče napovedati izida glasovanja Mnenja poslancev glede poseganja v shemo ETS so bila povsem različna in vse do glasovanja ni bilo mogoče napovedati, ali bodo prevladali nasprotniki ali zagovorniki. Tudi med slovenskimi poslanci je bilo podobno. V nasprotju z Jordanovo je predlog Evropske komisije podprla njena strankarska kolegica Zofija Mazej Kukovič, kar je tudi izpostavila v ponedeljkovi razpravi v Strasbourgu na to temo.

Za predlog komisije, ki naj bi vsaj začasno in le za nekaj evrov zvišal rekordno nizke cene emisij ogljikovega dioksida za večje onesnaževalce, je danes glasoval tudi Jelko Kacin (Alde/LDS). Argumente nasprotnikov začasnega zadržanja kuponov ETS, da se bo zvišala cena elektrike in posledično upadla konkurenčnost evropskih podjetij, kar si v časih krize ne moremo privoščiti, je Kacin zavrnil.

"Kriza ni nastala zaradi sistema trgovanja z ogljikovim dioksidom" "Pomisleke glede posledic za industrijo in delovna mesta je treba presojati v dolgoročnem okviru. Ne v Sloveniji ne v EU-ju, še manj pa kjerkoli drugje na svetu, kriza ni nastala zaradi sistema trgovanja z ogljikovim dioksidom! Kriza je nastala zaradi finančnih špekulacij in se nadaljuje, ker finančni sektor še vedno ni dovolj zdrav, da bi služil svojemu namenu. Emisijska politika s tem nima zveze," je poudaril.

Podobnega mnenja kot Kacin je poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD), ki je obenem opozorila, da so bili poslanci v zvezi s tem podvrženi hudim pritiskom – tako industrije kot okoljevarstvenikov. Po njenem mnenju bi bil ta ukrep kratkoročna rešitev in instrument za vzpostavitev stabilnosti na trgu ogljika, dokler tako na evropski kot tudi mednarodni ravni ne bi sprejeli potrebnih dolgoročnih strukturnih sprememb. Po njenem mnenju bi pomagal shemi ETS povrniti spodbujevalni učinek, vzpodbuditi vlaganja v inovacije in nizkoogljične rešitve ter "ozeleniti" evropska gospodarstva.

ETS je eden temeljev podnebne politike EU-ja. Predvsem zaradi krize, ki je zmanjšala gospodarsko aktivnost in s tem povpraševanje podjetij po dovolilnicah, da lahko v okolje spustijo dodatne količine škodljivih emisij, pa mu grozi propad, saj so cene ogljika na njem z načrtovanih 30 evrov padle na vsega štiri evre in celo manj.

Zamrznitvi prodaje kuponov je nasprotovala večina v Evropski ljudski stranki Bruselj je želel shemo rešiti z zamrznitvijo prodaje približno 900 milijonov dovolilnic za obdobje 2013–2015, kar bi ceno z zdajšnjih štirih dvignilo vsaj za nekaj evrov. A poslanci so komisiji zdaj prižgali rdečo luč.

Zamrznitvi prodaje kuponov je sicer nasprotovala večina v Evropski ljudski stranki, medtem ko so bili socialisti, liberalci in Zeleni načeloma za. Med glasnimi nasprotniki ukrepa je sicer predvsem energetsko intenzivna industrija, kot so papirna, jeklarska, cementna in steklarska, večina okoljevarstvenikov pa ga je podpirala. Stališča držav so bila različna, Slovenija je bila za začasen umik kuponov.

Matthias Groote (S&D), ki je pripravil danes zavrnjeno resolucijo in se je v imenu parlamenta s komisijo in Svetom pogajal o tem vprašanju, je zavrnitev ocenil kot "vstop v ponovno nacionalizacijo evropske podnebne politike". "Konservativna večina je zaradi ideoloških razlogov klonila. Ta politika je nazadnjaška in koristi tistim, ki zanikajo podnebne spremembe," je poudaril.

Chris Davies, predstavnik Alde za okoljske zadeve, je razplet današnjega glasovanja komentiral z besedami, da "so evropski poslanci danes obrnili hrbet prihodnosti" in "izdali dolgoročne gospodarske interese Evrope". "Zaskrbljenosti zaradi težke finančne situacije, s katero se soočajo številne države, so dali prednost pred željo po tem, da Evropa razvija nove nizkoogljične tehnologije in pokaže vodstvo v boju proti globalnemu segrevanju," je še dejal.

Tudi pristojna evropska komisarka Connie Hedegaard je bila razočarana. "Evropa potrebuje močan trg CO2, da bi dosegla podnebne cilje in pospešila inovacije. Obenem je terjala, da sedaj sledijo hitri ukrepi za rešitev ETS, saj nanje čakajo "trg, vlagatelji in naši mednarodni partnerji".

Društvo Focus razočarano nad odločitvijo V slovenskem društvu za sonaraven razvoj Focus so razočarani nad odločitvijo parlamenta. Predlog je predstavljal pomemben korak k rešitvi vprašanja presežka emisijskih kuponov v okviru ETS-ja, zato je po tej odločitvi parlamenta potreba po čimprejšnjih strukturnih reformah sheme še veliko nujnejša, so opozorili.

"Evropski parlament je z odločitvijo izgubil kredibilnost na področju podnebne politike, saj je zavrnil predlog komisije, ki je bil oblikovan na pobudo poslancev in je vseboval, kar so poslanci od komisije v preteklosti sami zahtevali – rešitev za presežek kuponov na trgu," so poudarili v Focusu.