WikiLeaks: ovaduh FBI-ju poročal o Assangeu

Pisalo se je leto 2011. Nekega avgustovskega delovnega popoldneva je Sigurdur Thordarson, 18-letni Islandec deškega videza, stopil skozi vrata ameriškega veleposlaništva v Reykjaviku. V žepu jakne je imel skrito fotokopijo avstralskega potnega lista. Vendar ne kateregakoli. Slika je uokvirjala platinasto plavolasega možaka po imenu Julian Paul Assange.

Žvižgač, ki je žvižgal dvojno Znan tudi pod vzdevkom Siggi se je Thordarson kot prostovoljec dalj časa uspešno "skrival" v Assangeevih vrstah, seveda pod pretvezo sodelovanja v družbeno odgovorni misiji seznanjanja ljudi z zamolčanimi in prikritimi dogodki, ki se odvijajo po svetu. Imel je ključno funkcijo organizatorja skupine in kot tak neposreden dostop do Assangea.

Hkrati je služil dvema gospodarjema; za "žvižgaško" spletno stran je zbiral informacije, simultano pa "žvižgal" njene skrivnosti ameriški vladi. Za slednje naj bi prejel okoli 5.000 ameriških dolarjev (približno 3.800 evrov). FBI ga je na poročanje vpoklical štirikrat, na zadnji delovni obisk pa je s sabo prinesel osem trdih diskov, na katerih so bili zapisi pogovorov, videoposnetki in še nekateri drugi podatki.

Popoln nadzor FBI-ja Razkritje o dvojnem agentu vsekakor nudi zanimiv vpogled v preiskavo WikiLeaksa s strani ameriških varnostnih oblasti in razdaljo, ki jo bila pripravljena prehoditi ameriška vlada za prijetje Juliana Assangea. Vse skupaj namreč močno spominja na FBI-jevo taktiko v boju proti organiziranemu kriminalu in računalniškim hekerjem ali, če gremo še dlje, na Hooverjevo ero, ko so agente infiltrirali v aktivistična gibanja za državljanske pravice. Vsekakor je to znak, da je zvezni preiskovalni urad WikiLeaks videl bolj kot potencialno kriminalno organizacijo, ne kot poročevalsko agencijo.

Začel kot srednješolec Thordarson se je Assangeevi organizaciji leta 2010 pridružil še kot 17-letni srednješolec. Bil je eden od številnih islandskih prostovoljcev, ki so se pridružili Assangevemu poslanstvu, potem ko je WikiLeaks objavil interne bančne dokumente, ki so razkrivali nekaj podrobnosti o finančni krizi Islandije. Ko je pozneje istega leta upor uslužbencev organizacijo pustil nekoliko opustošeno in v pomanjkanju osebja, je Assange povišal Siggija na mesto vodje spletne klepetalnice, kar mu je dalo dostop do novih prostovoljcev, novinarjev in morebitnih obveščevalnih virov. V tej vlogi je tako zbral številne bolj ali manj pomembne informacije, ki so bile posredovane WikiLeaksu in so zdaj v rokah FBI-ja.

Nasprotoval sam sebi V času, ko je še užival svoj visok položaj, je Thordarson med drugim stopil v stik s člani hekerske skupine LulzSec in jih poskušal prepričati naj v imenu WikiLeaksa napadejo spletno stran islandske vlade, za kar naj ne bi nikoli dobil Assangevega dovoljenja.

Kljub temu da se dejanje nikoli ni zgodilo in v povezavi z njim niso nikogar aretirali, je kmalu po njegovi "organizaciji" Thordarson sam pristopil do agentov FBI-ja z domnevnim razlogom, da se mu sodelovanje WikiLeaksa s hekerskima skupinama Anonymous in LulzSec zdi etično sporno, saj so hekerski napadi v nasprotju z zakonom (kljub temu da je dejanje želel sprožiti sam na lastno pest). Pozneje je priznal, da se je za sodelovanje z ameriško zvezno policijo odločil predvsem zaradi občutka razburljivosti in doživetja pustolovščine.

Grozi mu zapor Thordarsona so pri WikiLeaksu odpustili novembra 2011, potem ko so odkrili, da je na spletu brez njihove odobritve in vedenja prodajal oblačila z njihovim imenom in na svoj tekoči račun protipravno odtujil približno 50.000 ameriških dolarjev (38.200 evrov), zaradi česar ga zdaj tudi sodno preganjajo, grozijo pa mu tudi kazenske obtožbe za nekaj drugih finančnih in davčnih goljufij.

Koliko sta njegovo vohunjenje in zbrano gradivo pomagala FBI-ju zoper WikiLeaks, ostaja neznanka, je pa preiskava zoper Assangea in njegovo organizacijo še vedno aktivna. Preiskovalci že vse od oktobra 2010 zbirajo relevantno dokumentacijo in zaslišujejo priče, to pa nameravajo početi še naprej.