Petek, 21. 2. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Velika izdajalca, ki skupaj prestajata kar 16 dosmrtnih zapornih kazni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,32
5
Aldrich Ames (levo) in Robert Hanssen (desno) sta bila, kar zadeva količino in pomembnost razkritih informacij, morda celo najbolj plodovita vohuna vseh časov.
Ameriški obveščevalni agenciji CIA in FBI ta teden praznujeta obletnici aretacij verjetno najbolj škodljivih agentov v svoji zgodovini. Na današnji dan pred 26 leti so ujeli Aldricha Amesa, dolgoletnega uslužbenca CIE, v torek pa je minilo 19 let od aretacije agenta FBI Roberta Hanssena. Oba sta Sovjetski zvezi in kasneje Rusiji izdajala najstrožje varovane skrivnosti ZDA in povzročila številne smrti sovjetskih dvojnih agentov, za kar sta bila kasneje "nagrajena" z dosmrtnim zaporom.
"Veliko napako delate! Nimate pravega človeka!"
S temi besedami se je 21. februarja 1994 takrat 53-letni Aldrich Ames odzval na lisice, ki so mu jih ob aretaciji nadeli agenti FBI. Zoper Amesa, ki je 31 let delal za obveščevalno agencijo CIA, je bila naslednji dan vložena obtožnica, ki ga je bremenila vohunjenja za Sovjetsko zvezo in Rusijo.
Ames je kasneje priznal, da je med letoma 1985 in 1994 sovjetski in kasneje ruski obveščevalni službi KGB izdal imena tako rekoč vseh sovjetskih dvojnih agentov, ki so na skrivaj delali za CIO in za katere je vedel. Zaradi njega je umrlo vsaj deset pomembnih ameriških virov informacij z druge strani železne zavese.
Aldrich Ames se med vohunjenjem ni nikoli bal, da bi ga ujeli agenti CIE ali FBI. Precej bolj strah ga je bilo agentov KGB. Nekateri od njih so namreč poznali njegovo identiteto, če bi se kdo odločil prebegniti, pa bi ga lahko razkrinkal.
KGB je Ames izdal tudi ogromno drugih podatkov o delovanju ameriških obveščevalcev in jim med drugim omogočil, da so agenciji CIA podtikali lažne informacije, kar je kasneje pustilo velik madež na njeni kredibilnosti.
Velika črna pika za obveščevalno agencijo CIA je bilo tudi dejstvo, da so Amesa, čeprav je bil pogosto problematičen in slab uslužbenec s težavami z alkoholizmom, kar dvakrat premestili na oddelke, kjer je imel dostop do najstrožje varovanih zaupnih informacij, med drugim tudi do seznamov ameriških dvojnih agentov.
Aldrich Ames se je za srečanja s svojimi sovjetskimi in kasneje ruskimi stiki dogovarjal z risanjem vzdolžnih črt nad logotip na poštnih nabiralnikih ameriške državne pošte.
Živel je kot kralj: z gotovino je plačal hišo, ki je stala skoraj toliko kot deset njegovih letnih plač
Prav tako je trajalo izredno dolgo, do marca 1993, da so se v CII začeli spraševati o resničnem izvoru njegovega novega bogastva.
Ames je v devetih letih vohunjenja od Sovjetske zveze in kasneje Rusije za predane informacije (ob upoštevanju inflacije) po nekaterih ocenah namreč prejel devet milijonov ameriških dolarjev (8,3 milijona evrov).
Toliko denarja je pomenilo, da si je Ames lahko privoščil razkošen življenjski slog, ki je daleč presegal njegovo letno plačo pri CII. Ta je znašala približno desetkrat manj od povprečnega zneska, ki ga je vsako leto dobil z vohunjenjem.
Ekipa agentov, ki so bili odgovorni za iskanje vohuna, torej Aldricha Amesa, v obveščevalni agenciji CIA. Od leve proti desni: Sandy Grimes, Paul Redmond, Jeanne Vertefeuille, Diana Worthen in Dan Payne.
Pri zapravljanju Ames sploh ni bil previden. Kupil si je drago novo hišo in jo plačal z gotovino, vozil je precej boljši avtomobil od svojih sodelavcev, imel je po meri narejena oblačila in številne kreditne kartice, katerih skupna vsota poplačil je vsak mesec presegala znesek na njegovi plačilni listi.
Na sojenju je povedal, da ga dolgo nihče nikoli ni vprašal, od kod mu denar. "Vsi so domnevali, da ima denar pač družina moje žene iz Kolumbije, jaz pa sem te domneve dopuščal. Preverjal ni nihče."
Ames je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti predčasnega izpusta. Danes ima 78 let, kazen pa prestaja v srednje varovanem zveznem zaporu Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana.
Marec 1994: Aldrich Ames med prevozom s sodišča. Ameriške oblasti so zaradi prikrivanja njegovega izdajstva ameriških državnih skrivnosti aretirale in na petletno zaporno kazen obsodile tudi njegovo ženo Rosario.
"Dolgo ste potrebovali"
Tako pa se je na aretacijo 18. februarja 2001 ravnodušno odzval agent FBI Robert Hanssen, čigar vohunske aktivnosti so na ameriškem pravosodnem ministrstvu leta 2002 označili za morda največjo obveščevalno katastrofo v zgodovini ZDA.
Hanssen je tako kot Aldrich Ames vohunil za KGB, a je svoje storitve ponujal tudi sovjetski (danes ruski) vojaški obveščevalni službi GRU. Tajne informacije je začel izdajati leta 1979, prenehal pa je dobesedno med aretacijo leta 2001, saj so ga agenti FBI zasačili prav med predajo ovojnice z dokumenti.
Robert Hanssen (fotografija je nastala 20. februarja 2001, dva dni po njegovi aretaciji) je živel na videz povsem običajno življenje. Predstavljal se je kot veren družinski človek, imel je kar šest otrok. Njegova hiša, oblačila in avtomobil so bili nevpadljivi. To je bil eden od razlogov, da ga FBI ni začel resno preiskovati vse do leta 2000.
Ena Hanssenovih prvih velikih izdaj je bilo razkritje, da je sovjetski major general Dmitrij Poljakov, ki je v hierarhiji GRU zasedal visok položaj, v resnici dvojni agent, ki dela tako za CIO kot FBI. Poljakov je bil zaradi zelo visokega čina eden najpomembnejših sovjetskih virov ameriških obveščevalcev.
Zaradi neznanih razlogov GRU zoper Poljakova sicer ni ukrepal vse do leta 1985, ko ga je "še enkrat" izdal prav Aldrich Ames. Poljakova so Sovjeti zaradi veleizdaje leta 1988 usmrtili. Skupaj z Amesom je bil Hanssen odgovoren za usmrtitve še treh agentov KGB, ki so na skrivaj delali za FBI, Valerija Martinova, Borisa Južina in Sergeja Motorina.
Park Foxstone v mesti Vienna v ameriški zvezni državi Virginiji, kjer je Robert Hanssen svojim sovjetskim in kasneje ruskim stikom puščal ovojnice z dokumenti, ki so vsebovali občutljive podatke, in prevzemal svoje nagrade.
Hanssen je GRU in kasneje nato tudi KGB ob identitetah dvojnih agentov izdajal tudi druge izredno občutljive podatke, med katerimi so bile tudi informacije o ameriškem jedrskem programu.
Sovjeti po prepričanju FBI sicer nikoli niso vedeli, s kom imajo v resnici opravka, saj jim Hanssen ni razkril svojega imena, poleg tega pa se s svojimi stiki v sovjetskih obveščevalnih službah ni srečeval v živo. To je izjemoma storil samo enkrat, leta 1993, a se je sogovorniku v parkirni hiši takrat predstavil kot Ramon, ne kot Robert.
Ovojnice z dokumenti, ki so vsebovali strogo zaupne podatke, je Hanssen vselej puščal na vnaprej dogovorjenem mestu, in sicer pod mostičkom v parku mesta Vienna v ameriški zvezni državi Virginiji.
20. februar 2001 - hiša Roberta Hanssena dva dni po njegovi aretaciji. V nasprotju z Aldrichom Amesom je bil Hanssen pri zapravljanju denarja, ki so mu ga za podatke plačevali Sovjeti, previdnejši, saj je še naprej živel na videz povsem običajno življenje.
Robert Hanssen je v svoji karieri dvojnega agenta zaslužil približno poldrugi milijon ameriških dolarjev, Sovjeti in kasneje Rusi so mu jih izplačali v gotovini in diamantih.
Kot je kasneje povedal na sojenju, je bil njegova motivacija za izdajo ameriških državnih skrivnosti izključno denar, ne ideološka ali politična prepričanja. Hanssen se je na sodišču sicer pogodil za sporazum o priznanju krivde, s katerim se je izognil smrtni kazni, ki bi jo zanj skoraj zagotovo zahtevalo tožilstvo.
Obsojen je bil na petnajst dosmrtnih zapornih kazni brez možnosti predčasnega odpusta, ki jih bo odslužil hkrati.
Roberta Hanssena so poslali v novodobni Alcatraz
Robert Hanssen je zaprt v enem najslavnejših zaporov na svetu, "neprebojnem" ADX Florence v ameriški zvezni državi Kolorado, ki mu pravijo tudi Alcatraz Skalnega gorovja. Gre za ustanovo s še posebej strogimi varnostnimi ukrepi, kjer jetniki 23 ur dnevno preživijo v betonskih celicah.
Tam kazni, številni tako kot Hanssen dosmrtne, prestajajo nekateri najbolj zloglasni kriminalci na svetu, med drugim:
- ekstremist Ramzi Yousef, idejni oče spodletele teroristične veleoperacije Bojinka,
- terorist Richard Reid, ki je leta 2002 z bombo v čevlju poskusil razstreliti potniško letalo,
- na smrt obsojeni Džohar Carnajev, ki je leta 2013 sprožil bombo na bostonskem maratonu,
- Ted Kacyzinski - Unabomber, matematični genij, ki je med letoma 1978 in 1995 po ZDA razposlal več poštnih bomb in ubil tri ljudi,
- Joaquin Guzman - El Chapo, zloglasni nekdanji šef mehiškega narkokartela Sinaloa.
Preberite tudi:
5