Četrtek, 13. 4. 2017, 21.10
7 let, 1 mesec
Veliko odkritje na enem od najbolj zanimivih krajev v Osončju #fotozgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,68
5
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so dokončno prepričani, da ima Enkelad, luna plinastega planeta Saturna, pod površino ocean tekoče vode, na njegovem dnu pa so hidrotermalni vrelci, ki bi lahko omogočali nastanek nezemeljskega življenja.
Izbruh pare na površini Enkelada, ki ga je posnelo raziskovalno plovilo Cassini.
Raziskovalno plovilo Cassini je v izbruhih vodne pare, ki uhajajo s površine ledene Saturnove lune Enkelad, zaznalo prost vodik. Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so zato prepričani, da je mogoč le en scenarij: pod zaledenelo površino Enkelada je zagotovo ocean tekoče vode, vodik pa nastaja zaradi hidrotermalnih vrelcev na njegovem dnu.
Raziskovalno plovilo Cassini je nekajkrat letelo izjemno blizu lune Enkelad. Tole je sicer umetniška uprizoritev, ki je nastala na računalniku grafikov vesoljske agencije Nasa.
Zakaj je to pomembno?
Zato, ker vemo, da se okrog hidrotermalnih vrelcev lahko razvijejo preproste, mikroskopske življenjske oblike, to se navsezadnje dogaja na dnu oceanov na Zemlji.
Hidrotermalni vrelec na dnu enega od oceanov na Zemlji.
Prost vodik, ki nastaja ob hidrotermalnih vrelcih, je po besedah znanstvenikov lahko vir kemične energije, potrebne za nastanek življenja. Sonda Cassini je v izbruhih na površini Enkelada zaznala tudi ogljikov dioksid, kar pomeni, da so pod površjem Saturnove lune izpolnjeni vsi pogoji za razvoj življenja, pa čeprav zelo ekstremnega.
Enocelični organizmi iz rodu Archaea, ki jih najdemo ob hidrotermalnih vrelcih na našem planetu, za preživetje ne potrebujejo kisika ali svetlobe, na primer. Energijo namreč pridobivajo iz ogljikovega dioksida in vodika, izločajo pa metan, ki ga je sonda Cassini prav tako zaznala v Enkeladovih izbruhih.
Kako pod površjem lune Enkelad po prepričanju znanstvenikov Nase nastaja prost vodik:
Od zgoraj proti dnu: okrog pet kilometrov debela plast ledu, ki ocean ščiti pred izredno nizkimi površinskimi temperaturami in ga ohranja tekočega, 65 kilometrov debela plast tekoče vode (oziroma 65 kilometrov globok ocean), na dnu pa hidrotermalni vrelci, ki povzročajo izločanje prostega vodika.
Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa opozarjajo, da odkritje vodika v gejzirjih na površini lune Enkelad še ni dokaz, da pod površjem Saturnove lune obstaja življenje. V raziskavi, ki bo objavljena v znanstveni publikaciji Science, sicer dopuščajo možnost, da bi se okrog hidrotermalnih vrelcev lahko razvile preproste enocelične življenjske oblike.
Še ena osupljiva fotografija izbruhov vodne pare na površini Enkelada, ki jo je med enim ob preletov posnela sonda Cassini.
"Nismo našli življenja, temveč pokazatelje, da bi bil Enkeladov ocean lahko primerno okolje za nastanek življenja. Cassini ni bil ustvarjen za iskanje življenjskih oblik, za to potrebujemo bolj napredne instrumente," so še dodali pri Nasi. A preden se bo znanost podrobneje lotila Enkelada, bo Zemlja še kar nekajkrat obkrožila Sonce.
Raziskovalno plovilo Cassini se Enkelada najverjetneje ne bo več lotilo, saj za to ne bo imelo časa. Letos bo po skoraj 20 let trajajoči misiji namreč le še nekajkrat obkrožilo Saturn in se nato s strmoglavljenjem v njegovo notranjost prenehalo oglašati Zemlji.
Raziskovanje Enkelada bo moralo počakati, najprej je na vrsti Evropa
Prednost bo namreč najprej dobila Jupitrova zaledenela luna Evropa. Tudi pod njeno površino se skriva ocean tekoče vode, menijo znanstveniki.
Površina Evrope. Fotografija je sestavljena iz materialov, ki jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Zemljo pošiljalo raziskovalno plovilo Galileo.
Načrtov za raziskovanje Evrope je več, pri Nasi pa so na današnji tiskovni konferenci opozorili na predlagano misijo Europa Clipper. Istoimensko plovilo bi krožilo okrog luninega starševskega planeta Jupitra, a kljub temu opravilo 45 preletov Evrope na višinah od 1.700 pa le do zgolj 25 kilometrov nad njeno površino. Cilj misije bi bil predvsem zaznavanje podpovršinskega oceana tekoče vode.
Vesoljski teleskop Hubble je pred kratkim tudi na površini Evrope zaznal izbruhe vodne pare (bele lise na južnem polu lune). Tudi to je eden od razlogov za organizacijo misije proti Evropi.
Preberite tudi:
Odkrili so kar sedem planetov, na katerih bi se lahko razvilo življenje
5