Sreda, 28. 7. 2021, 20.00
2 leti, 8 mesecev
Zahrbtna mikroplastika
Tudi ribam v Muri ni prizaneseno z mikroplastiko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,57
3
Dijaka ljutomerske gimnazije sta ugotovila, da je tudi bližnja reka Mura znatno onesnažena z mikroplastiko.
Ko beremo poročila o skrb vzbujajočih količinah mikroplastike v oceanih, zagotovo ne pomislimo takoj, da se ta velika okoljska težava pojavlja tudi precej širše in tudi veliko bližje nam.
Plastika in plastični izdelki so (še vedno) zelo razširjeni v našem vsakdanu, a z okoljskega vidika je, predvsem zaradi svoje počasne in težke razgradljivosti, plastika eden od najbolj težavnih odpadnih materialov.
Ne gre le za velike odpadne kose vrečk in drugih odvrženih plastičnih predmetov, ki jih je mogoče razmeroma preprosto (čeprav zamudno) mehansko odstraniti – veliko večje breme in grožnja je prostemu očesu nevidna mikroplastika. Ta se preveč preprosto znajde v ribah in drugih živih bitjih v vodah, kjer so posledice grozljive in se s časom le stopnjujejo.
Prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji opravila gimnazijca
Dijaka tretjega letnika ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča, 17-letni Domen Bogdan iz Ljutomera in komaj polnoletna Tamara Kolerič s Cvena med Ljutomerom in Muro, sta v iztekajočem se šolskem letu s svojo raziskovalno nalogo želela preveriti, ali je mikroplastika že onesnažila tudi porečje reke Mure ter napadla in ogrozila tamkajšnje sladkovodne ribe.
"V Sloveniji takšnih meritev mikroplastike v ribah sladkovodnih jezer in rek še niso naredili, zato je bilo najino raziskovanje pilotsko," nam pojasni mlajši soavtor naloge, ki obenem poudari pomen takšnih raziskav: "Kar 70 odstotkov vse mikroplastike v oceane pride ravno iz rek, zaradi česar so tovrstne raziskave enako pomembne oziroma še pomembnejše od tistih v oceanih."
Njuno raziskavo je usmerjala dr. Marija Meznarič, ki na ljutomerski gimnaziji uči biologijo, povezali so se tudi z Inštitutom za vode Republike Slovenije, del raziskav zadnjega je ugotavljanje količine mikroplastike v Jadranskem morju.
Rdečeoka (Rutilus rutilus) je ena izmed najbolj razširjenih sladkovodnih rib na večjem delu evropske celine.
Ugotovitve so ju presunile
Rezultati njunih meritev mikroplastike v ribah rdečeokah (Rutilus rutilus) v porečju reke Mure so vse osupnili, analizirali so 50 rib s petih različnih krajev: rokava reke Mure v Sladkem Vrhu, umetnega jezera Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokava reke Mure v Hrastju – Moti, akumulacijskega jezera v Gajševcih in počasi tekočega rokava reke Mure na Krapju.
Prikaz zajemnih mest ter večjih industrijskih obratov in čistilnih naprav na tem območju
Skupaj so odkrili kar 239 delcev mikroplastike – 230 vlaken in devet delcev (fragmentov). "Šele tedaj sva se resnično zavedela razsežnosti te težave," je povedal Bogdan.
Skrb vzbujajoče najdbe fragmentov in vlaken mikroplastike tudi v ribah iz reke Mure (fotografija je simbolična)
S svojo raziskavo so pritegnili pozornost tudi v širši družbeni in znanstveni skupnosti.
Na letošnjem 55. tekmovanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka v kategoriji Ekologija z varstvom okolja – srednje šole prejela zlato priznanje in na sklepnem izboru 28. in 29. junija v Murski Soboti dosegla prvo mesto z vsemi možnimi točkami.
Tamara Kolerič in Domen Bogdan z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer sta za svojo nalogo prejela zlato priznanje, za svoje prvo mesto v tekmovalni kategoriji pa sta doseglo največje možno število točk.
Različni kraji brez pomembnih razlik, onesnaženost z mikroplastiko povsod znatna
Ugotovitve in meritve so pokazale, da med lokacijami sicer ni statistično značilnih razlik, kar pomeni, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva.
Po odvzemu vzorca so najprej na vrsti osnovne meritve.
Skupni imenovalec vseh lokacij ostaja, da gre za precejšnjo stopnjo onesnaženosti z mikroplastiko, s katero se, kot svari Bogdan, še nismo začeli učinkovito spopadati.
Najdbe mikroplastike v ribah rdečeokah iz reke Mure niso bile osamljene. Prevladovala so vlakna, a tudi fragmenti niso bili redki (fotografija je simbolična).
Dela še ni konec
"Problem mikroplastike je v ekosistemih celinskih voda še zelo neraziskan, medtem ko je problematika mikroplastike v morjih in oceanih bolje raziskana. Rezultati njune raziskave so odlično izhodišče za nadaljevanje raziskav na tem perečem področju. Zagotovo bo v prihodnje treba vlagati v raziskave na področju mikroplastike v kopenskih vodah Slovenije, ki bodo prinesle ustrezne rešitve in ukrepe na področju onesnaženosti voda z mikroplastiko," je zmago dijakov ljutomerske gimnazije pospremila dr. Nataša Belšak Šel iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra na Ptuju, predsednica strokovne komisije, v kateri so ocenjevale še dr. Dragica Pešakovič, dr. Nataša Rizman Herga, asist. Mirjana Šipek in doc. dr. Tanja Bagar.
Domen in Tamara pa svojega raziskovalno-znanstvenega dela z Muro in ob njej še nista končala: v sodelovanju z dr. Manco Kovač Viršek z Inštituta za vode Republike Slovenije ravno te dni pripravljata znanstveni članek za objavo v eni od mednarodnih znanstvenih revij, potegujeta pa se za vsaj še eno prestižno nagrado slovenske znanosti.
Preberite še:
3