Life in plastic, it's NOT fantastic (*)

Gospodinjske odpadke ločujem že od takrat, ko je bilo to v našem vsakdanjiku nekaj povsem novega in ko so bili ločeni zbiralniki na naših ulicah še redkost. Verjamem, da je to prav in da je to najmanj, kar lahko naredim(o), da ostanke svojega potrošništva pospravim(o) čim manj boleče za naravo in okolje, katerih sestavni del smo tudi sami.

Nizka cena za pričakovani učinek

Res je malce neudobno, da imam zato doma več ločenih vrečk oziroma posod, ki mi zato jemljejo več dragocenega prostora pod kuhinjskim lijakom, res je, da biološki odpadki ločeno v vrečki hitreje zasmrdijo (zato jih toliko pogosteje nesem ven, v temu namenjen rjavo obarvan smetnjak), a vztrajam pri ločevanju odpadkov, ker verjamem, da je to zmanjšanje mojega udobja sprejemljivo majhna žrtev za pričakovane učinke doslednega ločevanja odpadkov. Vsak naj začne pri sebi, z enim centom se začne milijon.

Lenoba nekaterih kar boli

Upam, da se motim, ko se mi zazdi, da ločevanje gospodinjskih odpadkov še ni prišlo v genski zapis povprečnega prebivalca na prostorih južno od Karavank. Kar zaboli me, ko ob napol praznih smetnjakih za ločeno zbiranje papirja in embalaže zagledam tisti generični zabojnik za vse preostalo – poln papirja in plastenk. Deset sekund je po mojem mnenju največ, kar bi kdo, ki doma ne loči odpadkov, porabil, da iz te enotne vreče s smetmi preusmeri vsaj tisti velik kup časopisov v manj kot meter oddaljen zabojnik za papir in velike plastenke v prav tako bližnji zabojnik za embalažo. Morda bi krepitvi zavesti vsaj malo pomagalo, če bi bili zabojniki za vsako frakcijo, na primer papir, obarvani enako.

Zdaj niso.

Celo Nemci ne reciklirajo vsega

V Evropi so glede ločevanja odpadkov verjetno najbolj natančni Nemci, a tudi oni ne reciklirajo vsega ločenega odpada. Stroga nemška okoljska zakonodaja predpisuje, da je treba obvezno reciklirati 36 odstotkov plastičnih odpadkov, medtem pa preostalih 64 odstotkov odpadne plastike podjetja za ravnanje z odpadki lahko pospravijo tako, kot se jim zdi najprimernejše.

Ker v tem krutem vsakdanjem svetu prevladujejo odločitve, ki so najcenejše, lahko pričakujemo, da celo v okoljsko zelo ozaveščeni Nemčiji ogromno plastike kljub ločevanju spet konča skupaj s preostalim suhim gospodinjskim odpadom.

Šest je manj kot tisoče, a še vedno pet preveč

Obstajajo številne vrste plastike z zelo različnimi značilnostmi, kar je velika prednost pri njeni uporabi za najrazličnejše namene, a tudi ogromna ovira za dosledno in popolno ločevanje – nemogoče je pričakovati, da bi bilo smotrno ločevati toliko različnih vrst. Kot bistveno olajšanje se sliši, da je več kot 95 odstotkov odpadne gospodinjske plastike sestavljene iz samo šestih polimerov (PET, HDPE, LDPE, PVC, polistiren in polipropilen) – a to je še vedno preveč za učinkovito in gospodarno recikliranje. Mešanica zgolj teh šestih polimerov ne bo dala surovine, primerne za izdelke z natančnejšo specifikacijo (na primer posode za živila), temveč le za manj zahtevne predmete, kot so smetnjaki, plastične klopi, zunanja igrala na igriščih ...

Odločevalci (praviloma) gledajo le na denar

A tu se spet vmešajo finance: cena reciklirane surovine je lahko občutno višja kot cena surovine, narejene "iz nič". Nekaj zelo privlačnega za vse tiste vodje (v takem zapisu ne maram besede menedžer), za katere ob koncu dneva šteje samo predznak poslovnega rezultata v razpredelnici in jih niti najmanj ne zanimata neopredmeteni strošek in škoda, ki se pojavita, če odpadna plastika konča tam, kjer ne bi smela.

Veliko plastike so našli celo v zalivih nenaseljenih tihomorskih otokov, kar nam lahko da slutiti, koliko je plava po svetovnih morjih in oceanih ali je leži po gozdovih.

Za nekaj centov plastenko vsak raje vrne

Nemčija, Švica, Estonija, Danska, Hrvaška, Finska, Norveška, Švedska, evropske države, ki so uvedle vračljivo nadomestilo za embalažo, so tako bistveno povečale delež plastenk, ki so jih uporabniki vrnili v predelavo oziroma oskrbo. Plastika, kakršnakoli pač, je izjemno obstojna. Dolga leta in stoletja traja, da se razgradi, če je nepravilno odvržena v naravi. Zato je vsako zmanjšanje količin odpadne plastike še kako dobrodošlo.

Jaz bom v vsakem primeru še naprej neomajno ločeval. Če vsak od nas, pa ne samo pri ločevanju odpadkov, naredi, kar lahko, bo seštevek za vse nas zelo velik in blagodejen.

---

(*) Življenje v plastiki NI fantastično, besedna igra na besedilo pesmi švedske skupine Aqua .